Čeprav je bila Tarazijeva rojena v ZDA, je že od rane mladosti, ko je vzljubila plavanje, sanjala o tem, da bi nekoč zastopala palestinske barve in tako na svoj način ohranila spomin na dedka iz Gaze, ki je pred leti pobegnil iz največjega zapora na svetu.

Med osmimi palestinskimi udeleženci na olimpijskih igrah ni niti enega, ki ga izraelski napadi ne bi na neki način prizadeli. Tarazijeva je lanskega decembra v izraelskih napadih na Gazo izgubila štiri člane svoje razširjene družine. Svojo nalogo na olimpijskih igrah, podobno kot drugi športniki iz palestinskega moštva, razume tudi v tem, da pripoveduje svojo zgodbo.

»Vsak dan me boli srce, ko pomislim, da imamo (v Gazi, op. p.) otroke, ki ne morejo niti ven. Zato moja naloga ni le tekmovanje. Šele ko končaš tekmovanje, se zares začne pot olimpijca, saj imaš glas,« pravi Tarazijeva, ki je na otvoritveni slovesnosti skupaj z boksarjem Vasimom Abujem Salom ponosno nosila palestinsko zastavo. Cilj palestinskih športnikov je, da bi ob vsem gorju, ki se dogaja, za šport navdušili naslednjo generacijo mladih.

Zdajšnja generacija športnikov je vsaj v Gazi skorajda izginila. Od začetka vojne je bilo namreč ubitih več kot 400 palestinskih športnikov in njihovih trenerjev. »Vsi imamo skupni cilj. Vsi si prizadevamo za promocijo olimpijske listine – za mir, enotnost in solidarnost,« še pravi sicer trikratna zmagovalka v plavanju na vsearabskih igrah.