Nenadoma smo vsi na svoje naprave naložili službene e-poštne naslove in začeli odgovarjati na razna vprašanja ne glede na čas, prostor in kraj. Kot pojasni antropolog dr. Dan Podjed, kar 87 odstotkov ljudi v eni uri od trenutka, ko vstanejo, v roke vzame telefon, kar 69 odstotkov ljudi pa seže po telefonu, še preden vstanejo s postelje. In ko tako v roke vzamemo našega najboljšega prijatelja, seveda preverimo tudi e-pošto in prejeta sporočila. Če so ta povezana s službo, smo miselno nemudoma na delovnem mestu, meja osemurnega delavnika pa se zamegli.
Še dodatno je to mejo zabrisala pandemija, saj smo po statistiki odrasli nenadoma pred zasloni preživeli po 13 ur, večino tega časa pa smo bili na voljo svojim delodajalcem. »Po pandemiji smo sicer res manj časa preživeli pred zasloni, a od nas se je začelo pričakovati, da smo kar naprej na voljo. In tudi smo,« pove Dan Podjed. Vlada je zato spremenila zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 142. a členu navaja: »Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu.« Povedano drugače, po opravljenem delavniku smo spet sami svoji gospodarji časa in lahko zaslone tudi zares ugasnemo.
Kot pojasni strokovnjakinja za delovno pravo Nina Scortegagna Kavčnik, pa to pravzaprav sploh ni nova pravica, le vlada jo je tokrat poimenovala. »Gre le za pravico, ki je 'moderno' poimenovana in zapisana v 142. a členu. Ni res, da vsa leta doslej te pravice ni bilo. Ravno nasprotno, že ves čas je obstajala, ampak ni imela posebnega imena. Tudi danes delodajalec delavca ne sme kar klicati na dopust ali bolniško in od njega zahtevati, naj med odsotnostjo kaj naredi, uredi in podobno.« Čeprav morajo delodajalci 142. a člen upoštevati od novembra dalje, pa ta ne določa, kako naj delodajalec pravico do odklopa izvaja v praksi.
Ravnovesje med življenji
Zakon ne določa ukrepov, s katerimi naj delodajalci upoštevajo pravico do odklopa, saj predvideva, da se ukrepi določijo v kolektivni pogodbi. Kot pojasni Nina Scortegagna Kavčnik: »Delodajalci bodo izvedbo oziroma ureditev pravice do odklopa urejali v kolektivni pogodbi dejavnosti, podjetniški kolektivni pogodbi, internem aktu ali pogodbi o zaposlitvi, kar pa ne pomeni, da jo bodo delodajalci in zaposleni spoštovali. Namen pravice bo dosežen šele, ko bo udejanjena v praksi. Eden izmed dokazov o ustreznem izvajanju bo gotovo dejstvo, da ni pritožb zaposlenih o kršitvi pravice in sodnih sporov na to temo.«
Cilj pravice do odklopa je predvsem v tem, da se delavec po končanem delavniku v celoti odklopi od digitalnih orodij, torej e-pošte, interneta, sporočil prek raznih vmesnikov, kot tudi, da ni dosegljiv za službene klice sodelavcev ali nadrejenih. Pravica do odklopa naj bi tako zaposlenim omogočala najti ali vzpostaviti ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Kako to nameravajo izvesti v praksi, smo vprašali Lidl Slovenija, ki zaposluje več kot 2000 ljudi. Pojasnili so nam: »Za sodelavce imamo že sedaj v družbi smernice, ki določajo pošiljanje elektronski sporočil, organizacijo sestankov in izvajanje klicev le znotraj običajnega delovnega časa. Za sporočila, poslana zunaj običajnega delovnega časa ter ob koncih tedna in praznikih, pa je podano navodilo, da se pošiljanje uredi s funkcijo zakasnitve. S tem zagotavljamo tudi spoštovanje prostega časa sodelavcev v času počitka, letnega dopusta in drugih upravičenih odsotnosti z dela.« V skladu s pravico do odklopa bodo pri Lidlu sprejeli še nekaj dodatnih smernic, s katerimi bodo trenutno politiko še okrepili.
Iz skupine Volkswagen so nam pojasnili, da so pravico do odklopa začeli izvajati že leta 2011, ukrepi pa veljajo še danes. Zaposleni v Volkswagnu 30 minut po koncu delavnika ne morejo več dostopati do službenega naslova, saj se strežniki za e-pošto avtomatično izklopijo in znova prižgejo 30 minut pred prihodom zaposlenih na delovno mesto. Letos so sprejeli še dodaten ukrep, ki vse službene telefonske številke zaposlenih po delavniku spremeni v nedosegljive, kar pomeni, da jih po koncu delavnika ni več mogoče poklicati. Slovenska podjetja smo zaprosili za pojasnitev, kako bodo izvajala pravico do odklopa, tudi Banko Slovenije, od koder so nam odgovorili le, da »že sedaj posvečamo pozornost času, ki je namenjen regeneraciji zaposlenih, kar bomo še dodatno utrdili v splošnih aktih«. Pri Telekomu Slovenija pravijo, da dobremu počutju sodelavcev na delovnem mestu namenjajo zelo veliko pozornosti. K pozitivnemu delovnemu okolju prispeva tudi to, da svoje delo organizirajo na način, da sestanki, e-korespondenca in pogovori s sodelavci, če ne gre za nujne zadeve, potekajo znotraj delovnega časa. Pri tem posebno pozornost namenjajo spoštovanju delovnega časa, ki je v posameznih enotah različen, saj storitve in nemoteno delovanje omrežja zagotavljajo 24 ur na dan in vse dni v letu.
»Kakšne ukrepe bo delodajalec uvedel, da bo delavcem zagotovil pravico do odklopa, je odvisno predvsem od njegovega načina pristopa in panoge, v kateri posluje. Ni nujno, da delodajalec uvede tehnične ukrepe v smislu, da bodo zunaj delovnega časa strežniki izklopljeni ali pa da delavec elektronske pošte sploh ne bo mogel poslati ali prejeti. Lahko bo uvedel ukrepe, ki ne bodo tehnične narave, kot so na primer izobraževanja delavcev o pravici do odklopa in podobno,« pa pravi Nina Scortegagna Kavčnik.
Izjema je lahko le nadnaravna sila
Ker pa seveda delodajalci vedno iščejo izjeme, po mnenju Scortegagna-Kavčnikove ne bo nič drugače tudi tokrat. »Zdi se mi, da imamo ob pravilih vsi radi izjeme. Potem pa se med izjemami ne znajdemo več ali pa jih zapišemo tako nejasno, da ne vemo, kaj dejansko spada mednje. Zagotovo bodo poskusi za iskanje izjem tudi tokrat. Tako je vedno bilo in bo tudi v prihodnje.« Na družbenih omrežjih so se tako pojavila vprašanja, kaj vse sploh so izjeme. Komentarji pa so se glasili: »Kaj se zgodi v primeru, da sodelavec išče dokumentacijo, vendar je ne najde in me mora poklicati, jaz pa mu jo posredujem po mailu, čeprav sem na dopustu? Kot novinar pišem članek in čakam na pojasnitve ministrstva. Slednje odgovori šele ob 19. uri, jaz se priklopim in dokončam članek. Tehnični delavec je na dopustu, vendar se mora priklopiti, da odpravi tehnično napako – ali to velja kot izjema? Sem na dopustu, a sem edini, ki imam določen dokument, me v tem primeru lahko motijo na oddihu?«
Scortegagna-Kavčnikova meni, da so izjeme lahko dovoljene le, ko gre za višjo silo ali izredne okoliščine, in dodaja: »V opisanih primerih ne gre za izjemo, niti za višjo silo.« Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je mnenja, da trenutni zakon že razrešuje vsakršne probleme, ki bi jih delodajalci želeli uvesti kot izjeme. »V osnovi za zaposlene v Sloveniji velja zakon o delovnih razmerjih. Večina stvari je določenih. Zakon recimo predvideva možnosti pripravljenosti na delo doma in neenakomerno razporejen delovni čas, je pa seveda res, da je takšno delo tudi dodatno plačano. Menim pa, da bi morali vsi zaposleni vztrajati pri tem, da imajo pravico tudi živeti zase, ne le za delodajalca,« pojasni. Scortegagna-Kavčnikova še poudarja, da obstaja bojazen, ko bodo izjeme v večini primerov nezakonite. V tem primeru bo lahko zaposleni tožil delodajalca, slednji pa bo moral dokazovati, da je spoštoval pravico do odklopa. »Zaposlenemu, ki mu je bila kršena pravica, bo moral delodajalec – v skladu z delovnopravno zakonodajo in pravili o delovnem času – čas, ko je bil z njim v stiku, ustrezno evidentirati in plačati. Ob kršitvah bo moral delodajalec še razširiti nabor ukrepov, ki vodijo v pravico do odklopa, da ne bo nadaljnjih kršitev,« pove Scortegagna-Kavčnikova. Člen določa kar od 1500 do 4000 evrov globe za podjetja, ki ne bodo spoštovala na novo uzakonjene pravice do odklopa. Seveda pa lahko tudi zaposleni storijo prekršek s tem, ko po delovnem času, med bolniško ali med dopustom stopijo v stik s sodelavcem. Scortegagna-Kavčnikova meni, da bo moral v takem primeru delodajalec zoper zaposlenega ustrezno delovnopravno ukrepati. »Na primer uvesti disciplinski postopek, izdati pisno opozorilo pred krivdno odpovedjo in podobno,« doda. Ob vsem napisanem pa bi se morali kot družba vprašati, kam smo prišli, da moramo z zakonom določiti, od katerega trenutka dalje se začne zasebno življenje in od katerega trenutka dalje smo digitalno nedosegljivi.
Pandemija je zabrisala mejo
Doc. dr. Katarina Babnik z oddelka za psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani meni, da je prav pandemija tista, ki je med napravo in človekom skoraj povsem zabrisala mejo. »Pandemija je od nas zahtevala, da se prilagodimo in vse delo prenesemo na digitalne naprave. Tudi tisti, ki so se doslej tega otepali, so morali poprijeti za računalnike, telefone in razne aplikacije. Posledično so delodajalci začeli pričakovati, da smo kar naprej na voljo. Zaposleni pa smo ugotovili, da če nam česa ne uspe dokončati v delovnem času, to pač lahko končamo zvečer. Pandemija je to še dodatno normalizirala,« pove. Največji problem pri tem, da se zaposleni ne odklopimo več po koncu delovnega časa, pa je, kot pojasni Babnikova, podzavestna napetost, ki nastane, ker nenehno prejemamo službene maile, sporočila in druga obvestila. »Človek se danes po končanem delavniku ne zmore več odklopiti oziroma nima več časa, da se spočije, regenerira in pripravi na nov dan. Prav tako se ne more več regenerirati ob koncu tedna in na dopustu, čeprav naj bi bila ta dva namenjena prav temu,« pove Babnikova. »Povsem normalno in samoumevno je postalo, da zvečer pred spanjem preverimo službeni mail, odgovorimo na sporočila in se pripravimo na prihajajoči dan. Še več, to se pogosto od nas tudi pričakuje. Da smo zjutraj na delovnem mestu že pripravljeni na vse, kar sledi.«
Prav to nenehno podzavestno vedenje, da gre vsak čas lahko kaj narobe in da nas vsak trenutek lahko pričaka novo službeno sporočilo, pa zmanjšuje našo psihično kondicijo in pripelje do izgorelosti, izraza, ki ga v zadnjih letih slišimo vse pogosteje. »Do izgorelosti nas pripelje prav ta prezasičenost z delom in prav to, da se sploh več ne odklopimo. Posledično se počutimo obremenjene, v nas pa se sproži percepcija, da ničesar več ne nadzorujemo. Temu strokovno pravimo stres, ki kasneje privede do izgorelosti oziroma depresije,« pojasni Babnikova. »Menim, da ne smemo govoriti o pravici do odklopa, ampak o pravici do počitka in o pravici do duševnega zdravja.« Znanstvena raziskava dokazuje, da vsakodnevni popolni odklop od delovnega okolja pozitivno vpliva na uravnavanje človekovih čustev. Posledično se lažje spopadamo z novonastalimi situacijami in jih bolj trezno rešujemo. Zato je antropolog dr. Dan Podjed, ki že dlje časa opozarja na pomembnost odklopa od digitalnih naprav, mnenja, da morajo delodajalci z novosprejetim zakonom odkriti sisteme, kako bodo zaposlene razbremenili. »Najhuje je, ko se nekdo odpravi na dopust, se odklopi, po prihodu na delovno mesto pa ga čaka avgijev hlev, poln e-pošte in neodgovorjenih sporočil, ki ga le s težavo počisti do konca. Ker se temu vsi poskušamo izogniti, e-pošto preverjamo že med dopustom, posledično pa se nikoli zares ne odklopimo,« pove in doda, da je v 21. stoletju nešteto načinov, ki jih lahko delodajalci uporabijo, da takih primerov ne bi bilo več. »Poznani so primeri, ko je zaposleni na dopustu, poleg samodejnega odgovora pa se e-pošta tudi avtomatsko izbriše. Posledično zaposlenega ob prihodu na delo ne čaka več nešteto neprebrane e-pošte, ampak pride na delo dejansko sproščen in spočit pred 'čist' zaslon,« pove Podjed. »Sam moram priznati, da sem infoholik. Odvisen sem od tega, da sem ves čas na tekočem z aktualnim dogajanjem. Ko tako pišem članek, me hitro odnese na telefon ali na kakšno spletno novičarsko stran. Ta problem rešujem tako, da imam na računalniku nastavljen program, ki moj računalnik spremeni v pisalni stroj. Ničesar drugega ne morem početi kot le pisati. In tak ukrep bi bil morda koristen tudi v določenih službah, kajti vsaka e-pošta, vsako obvestilo zmanjša našo koncentracijo.« Kot še pojasni, je znanstveno dokazano, da zasloni in nenehna priklopljenost v človeku zavirajo kreativnost. »Če vzamem primer lastnih otrok. Ko jih po določenem času odklopim od digitalnih naprav, jim pustim, da se dolgočasijo in ne vedo, kaj bi počeli sami s seboj. Ampak ravno v tem času se v njih zbudi kreativnost in hitro najdejo načine, kako se zamotiti. Dolgčas je izjemno ustvarjalen čas, ko nastanejo nove ideje in načrti za prihodnost. Enako velja tudi za nas odrasle. Moramo se odklopiti, če želimo, da se v nas zbudi kreativa.« Katarina Babnik pa poudari, da bo pravica do odklopa v nas vzgojila mišljenje, da ni prav nič narobe, če kakšno stvar dokončamo dan kasneje in ne isti trenutek.
Za odklop moramo poskrbeti sami
Pravica do odklopa naj bi nam torej postavila mejo med zasebnim in poklicnim življenjem, vendar pa bo v veliki meri to odvisno tudi od nas samih. Dr. Katarina Babnik v zakonu vidi predvsem psihološki vpliv. »Pomembno je, da imamo sedaj člen, ki pravico do odklopa tudi uradno zapiše. Vendar pa bo v veliki meri ta zakon na zaposlene vplival psihološko. Če je zaposleni doslej odgovarjal na e-pošto in sporočila kadar koli, ne glede na čas in kraj, bo sedaj vedel, da lahko odgovor povsem legitimno počaka do prihodnjega delovnega dne. Zakaj? Ker ima uradno zapisano pravico do odklopa.«
Dodaja, da je skrajni čas, da tudi Slovenija uvede regulacijo pravice do odklopa, saj se je ta začela z leti vse bolj kršiti tako s strani delodajalca kot zaposlenih. »V strogo regulacijo gremo takrat, ko vidimo, da neka stvar v družbi ne deluje oziroma se neka norma ali standard krši. Z novim zakonom se delodajalce zaveže do upoštevanja delovnega časa, zaposleni pa imajo možnost, da se odklopijo brez slabe vesti. Sčasoma bo to postal naš modus operandi in morda zakon čez nekaj let sploh ne bo več potreben. Za zdaj pa je to pomemben korak za uravnavanje delavskih pravic,« še pove Babnikova.
Lidija Jerkič pa dodaja: »O pravici do odklopa se govori že dlje časa, uveljavljamo pa jo pozno. Žal smo začeli v Sloveniji glede urejanja določenih pravic zaostajati za Evropo. Prej je mogoče sprejeti direktivo na ravni EU kot se o tem dogovoriti doma, sedaj pravzaprav uresničujemo direktivo. Prej takega dogovora ni bilo mogoče doseči.« Dr. Dan Podjed pa opozarja, da bomo za uveljavljanje pravice do odklopa zaposleni morali omejiti tudi same sebe. »Zakon ne bo spremenil tega, da bi ljudje manj časa preživeli pred zasloni. To danes pravzaprav ni več mogoče, saj je zaslon telefona pred približno petimi leti postal naše glavno okno v svet, vanj pa v povprečju gledamo vsaj štiri ure na dan. Prav tako so v ozadju raznih družbenih omrežij in aplikacij triki oziroma algoritmi, ki skrbijo za to, da nas nenehno vleče nazaj k aplikaciji oziroma k družbenemu omrežju. Da bi se torej povsem odklopili od digitalnega sveta, je danes že skoraj nemogoče. Pravica do odklopa pa lahko doseže to, da bodo službene naprave še vedno služile nam in ne mi napravam. Torej ne bomo več skočili ob prvem zvoku, ki ga bo oddal telefon, ampak se bomo na pisk odzvali šele, ko bomo to sami želeli,« pove Podjed. Tako Dan Podjed kot Katarina Babnik pa sta mnenja, da bomo morali zaposleni sami poskrbeti, da ob koncu delavnika pustimo službeni računalnik v pisarni, telefon nastavimo na tiho ter poskrbimo, da službi namenjamo čas le med delavnikom. Če smo doslej imeli slabo vest in se počutili manj produktivne, če nismo nemudoma odgovorili nadrejenim in bili zjutraj že povsem pripravljeni na delo, pa nam pravica do odklopa sedaj dopušča, da brez slabe vesti odmislimo delo. Delodajalci imajo do 16. novembra čas, da v kolektivnih pogodbah sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo pravico do odklopa vestno upoštevali.
