Popolnoma upravičeno izpostavlja nekatera nerešena vprašanja na področju vojnih veteranov, o katerih sva pisala tudi midva v prispevku z gornjim naslovom. Seveda pa v najinem prispevku nisva omenila in ne posebej izpostavila vseh tistih, ki so v pripravah na osamosvojitev in v sami osamosvojitveni vojni sodelovali ter opravili svoj dolg do domovine. Med njimi so tudi delavci takratnih carinarnic na številnih mejnih prehodih, ki so skupaj s pripadniki milice in Teritorialne obrambe onemogočili ekonomsko in vsakršno drugo izolacijo Slovenije v mednarodni skupnosti. Takratna zvezna oblast zaradi postopkov slovenske carine ni uspela vzpostaviti zveznega nadzora nad mejnimi prehodi in tudi ne nadzora nad pobiranjem carin. Preprečen je bil tudi strateški cilj JLA, in sicer osamiti Slovenijo v mednarodni skupnosti. Zato je prav, da se tudi o carinarnicah in carinikih govori in piše ter se jih omenja v vseh javnih nastopih, saj so bili del naroda, ki je izbojeval samostojnost Slovenije.
V nadaljevanju želiva podati tudi nekaj pojasnil v zvezi s predlogi gospoda Zupančiča in tudi zaradi boljšega razumevanja najine vloge izpostaviti še nekaj dejstev. Sva predsednika dveh veteranskih zvez, in sicer Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Zveze policijskih veteranskih društev SEVER (SEVER). Obe zvezi združujeta več kot 25.000 članov s statusom vojnega veterana. V Sloveniji deluje še nekaj veteranskih organizacij s priznanim statusom organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Zaradi tega si ne moreva vzeti in si tudi ne jemljeva pravice, da bi lahko govorila in pisala v imenu vseh vojnih veteranov, pač pa to lahko narediva le v imenu naših članov.
Temeljno poslanstvo obeh veteranskih organizacij je ohranjanje spomina na čas osamosvajanja Slovenije in še posebej na vojno za Slovenijo, v kateri smo aktivno sodelovali. Seveda si želiva, da bi se čim večje število tistih, ki so v vojni za Slovenijo in v pripravah nanjo sodelovali, vključilo v naše organizacije, ki delujejo po celotni Sloveniji, in da bi postali naši aktivni člani. Zavedava se težav glede pridobivanja statusa vojnega veterana, ki jih priznavajo in podeljujejo upravne enote. Zakon o vojnih veteranih ter podzakonski akti opredeljujejo postopke in zahtevajo potrebna dokazila, ki jih ob urejanju statusa morajo predložiti posamezniki, ki urejajo svoj status. V številnih primerih posameznikom v vojaške knjižice niso vpisani potrebni podatki o njihovi udeležbi v vojni in so potrebna dokazila s pričami, kar je mučno in marsikomu povzroča težave. V takšnih primerih poskušamo nuditi pomoč z iskanjem prič in dokumentov, kar je po treh desetletjih težavno in velikokrat z našo pomočjo nismo uspešni, za kar nam je iskreno žal.
O glavnih akterjih osamosvojitve, ne samo treh, ki jih navaja gospod Zupančič, smo govorili in pisali velikokrat, predvsem v naših zbornikih in knjigah, ki so jih spisali posamezni avtorji in smo jih finančno podprli v obeh organizacijah. Ponovno pa poudarjava, da je za našo samostojnost treba izreči priznanje vsem, ki so na kakršen koli način v procesih osamosvajanja aktivno sodelovali. To pomeni tudi modro vodeni slovenski politiki, slovenski diplomaciji in tudi našim rojakom v sosednjih državah ter tudi državah po svetu, kjer so si ustvarili novi dom in ob tem niso pozabili na svojo domovino.
Kot dokaz, da nisva pozabila na vojne veteranke in veterane, ki niso naši člani, naj navedeva vsaj tri pomembne aktivnosti, in sicer:
– leta 2015 sva v državni zbor vložila pobudo, da se dan, ko je slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak JLA, razglasi za državni praznik kot dan suverenosti. Poslanci državnega zbora so na svoji plenarni seji 9. marca 2015 predlog soglasno podprli in od takrat je 25. oktober državni praznik, ki pa ni dela prost dan;
– ob 30. obletnici slovenske države sva kot člana častnega odbora za obeleževanje tega pomembnega jubileja med številnimi predlogi aktivnosti predlagala, naj vsak/a državljan/ka, ki je v osamosvojitvenih procesih aktivno sodeloval/a, prejme posebno spominsko medaljo. Predlog je bil sprejet in ne glede na to, kaj se je v procesu priprav za podelitev spominskih medalj dogajalo, je država s tem dejanjem izkazala hvaležnost, ne glede na vse zaplete, ki so se v tem procesu dogajali;
– že od leta 2011 pri vsaki aktualni oblasti podamo predlog sprememb in dopolnitev zakona o vojnih veteranih, s katerimi bi odpravili nekatere krivice, ki jih doživljajo posamezniki, ki ne morejo dobiti statusa vojnega veterana zaradi pomanjkljivih določb zakona, kjer bi moralo biti zapisano, da so do statusa vojnega veterana upravičeni tudi carinski delavci, ki so bili v času vojne na delovnih mestih. Do sedaj zaradi različnih političnih zapletov nismo uspeli s svojim predlogom, je pa predlog sprememb in dopolnitev zakona o vojnih veteranih letos ponovno posredovan pristojnemu ministrstvu za obrambo.
Takšnih dejanj je bilo še veliko in žal nama je, da širša slovenska javnost zaradi političnih razprtij in medijskih blokad ter manipulacij nima možnosti, da bi bila seznanjena z našimi aktivnostmi. Kljub temu bomo svoje poslanstvo uresničevali z vso zavzetostjo in globokim spoštovanjem do vseh, ki so za našo domovino dali največ: lastna življenja. Zato najino opozorilo, naj najbolj odgovorne politične avtoritete ne pozabijo na vojne veteranke in veterane, ni nikakršno jadikovanje in želja po posebni pozornosti. Je le opozorilo, da mladi ljudje odnos teh avtoritet do vojnih veterank in veteranov pozorno spremljajo ter da ob takšnem površnem in omalovažujočem odnosu od njih nihče ne more pričakovati, da bodo svojo državo branili z zavzetostjo in požrtvovalnostjo, kot smo jo vojne veteranke in veterani branili leta 1991. Zato je govoriti samo o prihodnosti, ne da bi spoštovali preteklost, mogoče za koga všečno, za »amorfno gmoto«, ki je v večini, pa neodgovorno in nespoštljivo. Pa še nekaj: odnos do vojnih veterank in veteranov je osebna izkaznica vsake oblasti in njenega odnosa do zgodovine lastnega naroda.
Tudi midva ugotavljava, enako kot spoštovani gospod Alojzij Zupančič, da se z oddaljevanjem zgodovinskega spomina na vojne napore družbe in tragične posledice vojn briše zavedanje o pomenu vseh, ki so v teh vojnah sodelovali. Nič drugače se ne dogaja z nami, ki smo sodelovali v vojni za samostojno Slovenijo. Vendar ne pozabimo, da smo le tisti, ki smo v vojni sodelovali, lahko avtentične priče o zlu, ki ga prinaša vsaka vojna. Zato nobeno brisanje in ukinjanje praznikov ne bo izbrisalo spomina na tiste, ki so v pripravah na osamosvojitev in v osamosvojitveni vojni aktivno sodelovali. In v obeh veteranskih organizacijah bomo z veseljem sprejeli medse vse, ki si tega želijo, ki vidijo ter čutijo, da so dobrodošli, in vedo, da bodo spoštljivo sprejeti.
Prav tako ne pozabimo: predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je ob dnevu carine 7. oktobra 2011 Carinski upravi Slovenije podelil zlati red za zasluge »za izjemen prispevek k vzpostavitvi sodobne carinske službe od osamosvojitve Republike Slovenije do današnjega dne«.
LADISLAV LIPIČ, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo
DR. TOMAŽ ČAS, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev SEVER
