V takšnih primerih velikokrat sledijo deložacije – prisilne izselitve, ki dostikrat ne potekajo brez zapletov in obupanih prizadevanj dolžnikov, da bi kljub vsemu ohranili dotedanje bivališče, in morajo izvršitelje spremljati tudi policisti. Nastajajo zelo pretresljivi in žalostni prizori, zlasti če gre za družine z majhnimi otroki. Tu je dostikrat tudi nadaljevanje zgodbe zelo žalostno, saj se lahko zgodi, da morajo otroci v rejo, zakonca pa se razideta. Zadnje čase se pri nas in v Evropi pojavlja vse več zagovornikov stališča, da je treba deložacije tako ali drugače preprečiti. Ko človek enkrat ostane brez strehe nad glavo, postane breme družbi, ki je ob pravi meri vesti tovrstnim nesrečnikom dolžna priskrbeti vsaj minimalna preživetvena sredstva. Kljub vsemu število brezdomcev v svetu iz leta v leto narašča, pri čemer so posebna vrsta brezdomcev ljudje, ki brez imetja ostanejo zaradi vojnih spopadov. Koliko brezdomcev živi v Sloveniji, ni zanesljivega podatka. Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo od 3000 do 7000, število deložacij pa naj bi se v zadnjih letih gibalo od 80 do 140 na leto. Poleg raznih humanitarnih organizacij se s problematiko deložacij pri nas ukvarja tudi precejšnje število odvetnikov, ki pomagajo bodisi dolžniku bodisi upniku. Praksa je namreč pokazala, da so nekatere zahteve po deložaciji nastale tudi zaradi administrativnih napak.

Neverjetno nasilstvo.

Senzacija za Ljubljano, a obenem žalostno izpričevalo socijalnega pojmovanja razmer baš tistih, ki so v prvi vrsti poklicani lajšati socijalno bedo posebno v stanovanjskem vprašanju, ki je še vedno eno najbolj perečih! Kaj se je zgodilo? Konečno bi še morda kdo rekel, da nič posebnega! Nasilno deložiranje družine petih članov, ki kratkomalo noče izprazniti stanovanja, ker nima kam iti. (…)

Včeraj zjutraj ob 7. uri je iz hiše žend. brigade nekdo petkrat ustrelil v zrak. Radovedna množica, ki se je zbrala pred poslopjem, je bila priča prizoru nasilnega deložiranja. Deset do dvanajst žandarjev pod poveljem kapitana Cvahte, je nosilo mobilje iz stanovanja bivšega žand. kapetana g. Š. na dvorišče, da tako izprazni stanovanje za kapetana Cvahto. Ker se je pri tem nasilnem aktu orožništvo sámo obnašalo še nasilneje – je g. Š. stopil pred kap. Cvahte, da mu zabrani vstop v stanovanje. Nato je neki orožnik izdrl bodalo in ga naperil proti njemu, nakar se je g. Š. seveda umaknil. Kapitan Cvahte je siloma udrl v spalnico, kjer sta otrok in soproga g. Š. še ležala. G. Š. je v skrajni sili pograbil revolver in ustrelil skozi okno v zrak, da opozori na nezaslišano nasilstvo. Imel je ta uspeh, da so kratko na to žandarji zopet pričeli nositi že zunaj stoječe pohištvo nazaj v predsobo in je g. Š. še ostal v stanovanju.

Zadeva se vleče že nad pol leta. Žend. kap. g. Š., ki je kot tak imel stanovanje 4 sob s pritiklinami v hiši žend. brigade last. g. Korsike na Bleiweisovi cesti, je bil v novembru t. l. premeščen k pehoti, kjer pa se je dal vsled slabega zdravja v februarju t. l. upokojiti. Ker g. Š. ni bil več žend. častnik, se mu je stanovanje na Bleiweisovi cesti odpovedalo z izrecnim pristavkom komandanta žend. brigade polk. Dragiča (prej Huber), da se mu bo nakazalo stanovanje žend. poročnika Č., ki stanuje popolnoma privatno v Slomškovi ulici. Enako zagotovilo je dal g. Š. tudi poverjenik Ribnikar in drž. stanovanjski urad. In res je drž. stan. urad z dekretom od 25. aprila naznanil g. Č., da se po nalogu g. poverjenika za soc. skrb zaseže njegovo stanovanje, ker je po izjavi polk. Dragiča premeščen v Radovljico in da ima g. Č. izprazniti to stanovanje tekom 8 dni. Drž. stan. urad je o ukrenjenem obvestil tudi g. Š. Preteklo pa je 8 dni. G. Č. stanovanja še vedno ni izpraznil, in tudi v Radovljico ni šel. (…) No. 17. maja se g. Č. ni izselil, seveda se ni mogel tudi g. Š. (…)

G. Š. je seveda ves obupan obhodil vse instance: stan. urad, poverjeništvo za soc. skrb. Celo gosp. predsednika samega, poslal poveljniku žend. brigade polk. Dragiču pojasnilo in protest, v katerem navaja, da imajo v hišah na Bleiweisovi cesti oficirji in podoficirji z družinami kot stranke 12 stanovanj v podnajemu proti mesečnemu plačilu in da se uporablja 6 stanovanj za pisarne in nastanitev moštva, da je vpričo poverjenika za soc. skrb izjavil polk. Dragič sam, da ostane g. Š. tako dolgo v tem stanovanju, dokler se mu ne nakaže drugo, in obljubil, da ne bo nastopal s silo, da mu ni mogoče se izseliti, ker nakazanega mu stanovanja g. Č. le-ta noče izprazniti, kratkomalo g. Š. bi se rad izselil, čim mu bo po opetovanih zagotovilih slednjič tudi dejansko nakazano drugo stanovanje. Ker zadeva ni prišla do nikake odločitve, je šel g. Š. s soprogo 2. t. m. še enkrat k poverjeniku g. Ribnikarju, da ga še ponovno prosi za definitivno ureditev te mučne situacije. Ker pa je prišel g. Š. na dan, ko njegova visokost g. poverjenik za socijalno skrb ne sprejema, je g. poverjenik Ribnikar pritisnil na zvonec ter dal prosilca potom sluge kratkomalo vreči ven! Ne najdemo izraza, ki bi primerno označil tako postopanje! (…)

G. Š. je zdaj nakazano »stanovanje« za 5 družinskih članov: ena podstrešna sobica z enim okencem in luknja s štedilnikom, kjer je prostora za eno osebo, kateri pravijo »kuhinja«. (…)

Jugoslavija, 4. junija 1921

Žalostna slika deložacije.

V torek popoldne so bili stanovalci Velike čolnarske ulice priče žalostne deložacije revne družine, ki jo je na zahtevo lastnice neke večje stanovanjske hiše izvršil organ okrajnega sodišča v navzočnosti zastopnika stanovanjskega oddelka mestnega magistrata. Gre za družino čevljarskega mojstra A. B. Borno pohištvo so znesli kar na bližnjo parcelo mestne občine. Družina, obstoječa iz očeta in 9 otrok, je bila kratkomalo postavljena iz stanovanja, obstoječega iz 1 sobe in kuhinje, na cesto. Otroci so stari od 6 do 26 let. Najstarejši skrbi za vse. Sosedje so vzeli nedorasle otročičke čez noč k sebi, ostali pa so bili prisiljeni kar na prostem prenočevati. Ko so otročičke odpravljali iz hiše, so revčki milo jokali. Stanovanjski odsek bo skušal preskrbeti družini primerno zavetje; najstarejši sin je marljiv in skrben delavec.

Jutro, 8. septembra 1932

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si