Po nerodovitnem polju, zaraščenem z zimzelenim ščavjem, so Petrolove vetrnice razporejene v navideznem kaosu. Do vsake vodi široka makadamska pot. Tloris parka je seveda skrbno načrtovan. Vetrnice na hrvaški državni zemlji so razvrščene tako, da kar najbolj izkoriščajo gibanje zraka, ki je pri Kninu vztrajno in dinamično.
Škržati žagajo glasneje
Stati pod belim velikanom je posebna izkušnja. Nimaš vtisa, da se turbina vrti 114 metrov visoko nad kršjem, cevast objekt iz žabje perspektive deluje bistveno nižji. Štiriinšestdeset metrov dolga krila rotorja so aerodinamična mojstrovina. Nonšalantno, brez kakršnega koli zaznavnega napora se elegantno spustijo proti tlom in pri tem spustijo nizek zvok, ki spominja na jadro, v katero se je pravkar uprl veter. Vuššš. Vuššš. Vuššš. Bučanje vetrnice je enakomerno kot metronom, rotor se zavrti 11,9-krat na minuto. Niti približno ne zmore preglasiti večtisočglavega škržatnega orkestra, ki neumorno žaga v makiji.
»Vetrne elektrarne so izjemno inteligentno zasnovane,« je navdušen Borut Bizjak. »Začnejo se vrteti, ko veter preseže hitrost treh metrov na sekundo, in se avtonomno prilagajajo vsaki spremembi smeri in hitrosti. Pri približno sedmih metrih na sekundo turbina doseže maksimalen izkoristek, ki je konstanten do hitrosti 25 metrov na sekundo. Če piha močneje, se vetrnica samodejno ustavi.«
Četudi ni pihalo premočno, je ena izmed Petrolovih devetih vetrnic mirovala. Potekal je namreč njen redni pregled. Izvajala ga je grško-hrvaška ekipa sodelavcev nemškega izdelovalca turbin Nordex. Mlad brkat Grk je upravljal dron, ki je natančno, v največji ločljivosti, fotografiral krila. Slike bodo nato pregledali njegovi kolegi in ugotavljali, ali so na krilih zaznavne poškodbe. Grk se je med delom zapletel v klepet s fotoreporterjem, ki so ga zanimale podrobnosti leteče naprave. »Pohitite, prosim, vetrnica stoji in izgubljamo prihodek!« se je vmešal Bizjak. To je sicer storil z nasmeškom, a pri tem ni ustvaril vtisa, da se šali.
Končarjeva pionirska vloga v puljski ladjedelnici
Zgodovina energetskega izkoriščanja vetra na Hrvaškem seže v jugoslovansko obdobje. »Pionir je bil nekdanji, a tudi sedanji velikan Končar, ki je leta 1988 postavil prvo elektrarno v ladjedelnici Uljanik v Pulju,« za Objektiv razloži Ivan Brodić, urednik portala EnergyPress.net. Končarjev projekt ni nikoli zaživel, zavrli so ga visoki stroški projekta in nerazvita tehnologija. Prva vetrna elektrarna se je zares zavrtela šele leta 2004. »Na Pagu jo je postavilo podjetje Adria Wind Power in je še danes ena največjih na Hrvaškem. Sledili so številni investitorji, kot so Dalekovod, HEP, Acciona Energy, Siemens, Petrol, tu so tudi kitajske naložbe. Že nekaj časa poteka idejna faza projekta vetrne elektrarne na morju, investitorica naj bi bila hrvaška naftna družba V.«
Danes na Hrvaškem obratuje 25 vetrnih elektrarn, dodatne tri so že v fazi poskusnega obratovanja. Vrti se skoraj 400 vetrnic. Lani so proizvedle 2532 gigavatnih ur (GWh) električne energije. To je malenkost manj od tega, kolikor je v omrežje leta 2022 oddal Teš (2592 gigavatnih ur).
S slovenske perspektive velikan, z evropske pritlikavec
S slovenske perspektive je Hrvaška vetrna velesila. V evropski primerjavi je pritlikava. Med 26 evropskimi državami se je leta 2021 z 2062 gigavatnimi urami proizvedene elektrike uvrstila komaj na 18. mesto, je poročal portal Tris. Avstrija z vetrom proizvede skoraj dvakrat več elektrike kot Hrvaška. Na vrhu evropske razpredelnice so Nemčija, Velika Britanija in Španija.
Hrvaška kakopak ne miruje. »Izvaja se širok spekter naložb, vključno s tujimi, regionalnimi in hrvaškimi podjetji, v bližnji prihodnosti pričakujemo nove. Izpostaviti kaže naložbe v razvoj hranilnikov in baterijskih sistemov družbe Rimac Energy, v sodelovanju z eno največjih energetskih investitoric v regiji, Energijo Naturalis,« pove Brodić. Tudi on si želi, da bi naštete naložbe ujele vzgonski veter.
»Razvoj projekta elektrarne zahteva veliko sredstev. Premagovanje birokratskih in administrativnih ovir na Hrvaškem je zahtevno in dolgotrajno,« izpostavi poznavalec. »Interesne organizacije opozarjajo, da postopki za izvedbo energetskih naložb na Hrvaškem trajajo več let dlje kot v nekaterih sosednjih članicah EU. Vendar kaže pohvaliti vlado za to, da je naklonjena dodelitvam subvencij in sklepanju pogodb za odkup električne energije od investitorjev. Mnogim investitorjem so takšne pogodbe vstopnica za dodatno financiranje projektov.«
Evropska unija si je zastavila cilj, da bi države članice do leta 2030 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za 55 odstotkov in da bi do leta 2050 EU dosegla podnebno nevtralnost. Že leta 2030 naj bi 42,5 odstotka vse energije ustvarila iz obnovljivih virov. Po podatkih portala WindEurope ima vetrna energija 19-odstotni delež v proizvodnji električne energije v EU. Lani je bilo v Evropski uniji zagnanih za 17 gigavatov vetrnih elektrarn, od tega 14 na kopnem in trije gigavati na morju. Če bi želeli izpolniti ambiciozen cilj, bi morali zmogljivosti letno povečati za 30 gigavatov.
Napajanje 45.000 povprečnih gospodinjstev
Petrol ima na Hrvaškem dve vetrni elektrarni. Leta 2017 zagnan vetrni park Glunča v bližini Šibenika ima devet turbin s skupno močjo 20,7 megavata. Predvidena letna proizvodnja energije znaša 45 do 50 gigavatnih ur, kar zadosti potrebam okoli 15.000 povprečnih gospodinjstev. Devet vetrnic vetrnega parka Ljubač je od leta 2022 nezgrešljiv del vedute s kninske trdnjave. Turbine so bistveno bolj zmogljive kot tiste v Glunči. S proizvedeno električno energijo teoretično zadovoljijo porabo 30.000 povprečnih gospodinjstev.
V Sloveniji je izgradnja vetrnih elektrarn skoraj misija nemogoče. Lokalni odpor je trmast, izgradnjo onemogočajo tudi ugotovitve v uradnih postopkih o vplivu na okolje, ki jih podrobno spremljajo okoljske organizacije. Doslej se v Sloveniji vrtita le dve turbini, njun prispevek k zelenemu energetskemu prehodu je zanemarljiv.
Kako postopki potekajo na Hrvaškem? »Ljubač smo zagnali maja 2022. Z idejnimi zasnovami, umestitvami v prostor smo začeli približno pet let prej. Ko smo dobili gradbeno dovoljenje in vsa potrebna soglasja, sta do dokončanja projekta minili slabi dve leti. Dobavni roki turbin – nabavili smo turbine nemškega proizvajalca Nordex – so namreč kar dolgi, okoli devet mesecev čakaš nanje,« na sestanku na sedežu Petrola pove Bizjak.
»Hrvaška ima naravno prednost, ker ima v svojem zaledju relativno prostrana, redko poseljena območja z malo prebivalstva, kjer je odpor lokalne skupnosti do umestitve takih objektov manjši,« gradnji vetrnih elektrarn naklonjene razmere ubesedi član Petrolove uprave Marko Ničević. »Ne bi govoril o odporu, ker odpora na Hrvaškem pravzaprav ni,« ga popravi Bizjak. »Na Hrvaškem je vetrna energija družbeno sprejemljiva. Poleg tega država intenzivno spodbuja naložbe v obnovljive vire energije. Postopki so vpeljani, jasni in transparentni.« »Status stranke v postopku ima tam bistveno manj organizacij kot pri nas,« nadaljuje Ničević. »Na Hrvaškem niso bolj papeški od papeža. Ne postavljajo pogojev, ki so strožji od evropskih.«
Preslišana opozorila iz Bruslja
V hrvaškem okoljskem združenju Biom imajo nekoliko bolj »diferencirano« mnenje. Že več kot desetletje namreč opozarjajo, da na Hrvaškem ne deluje mehanizem presoje vplivov na okolje. Hrvaškemu ministrstvu za varstvo okolja in energijo so očitali, da je več vetrnih elektrarn izvzelo iz zakonske obveznosti izvajanja postopka presoje vplivov na okolje, s čimer je država kršila pravni red Evropske unije.
Ker pri domačih instancah ni naletelo na posluh, je društvo Biom Hrvaško prijavilo evropski komisiji. Bruselj je pritrdil nekaterim očitkom naravovarstvenikov in leta 2020 Hrvaški izrekel uradni opomin, ker na območju Nature 2000 ni opravila presoje vplivov vetrnih elektrarn na okolje tako, kot bi morala. Komisija je zahtevala, da mora Hrvaška v roku štirih mesecev odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Vlada Andreja Plenkovića ni storila ničesar. Bruselj je zato januarja lani Hrvaško znova okrcal in ji očital, da sistematično napačno uporablja evropsko habitatno direktivo ter neustrezno izvaja postopke ocenjevanja ekološke sprejemljivosti vetrnih elektrarn. Zaradi kršitev prava EU je Zagrebu poslal uradno zahtevo za zagotovitev skladnosti z zakonodajo EU in vlado pozval, naj potrebne ukrepe sprejme v dveh mesecih, sicer bo Hrvaško prijavil Sodišču Evropske unije. Hrvaško ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj je medtem vendarle nekoliko spremenilo svoje postopanje in je vsaj v enem projektu (vetrna elektrarna Vratuša II) terjalo izvedbo ustreznih postopkov presoje vplivov na okolje.
»Izigravanje postopkov je vsekakor prisotno, vendar želim verjeti, da gre za poskuse, in ne za nekaj, kar se dogaja redno, saj nikomur, ki vlaga veliko denarja, ni v interesu, da bi mu naložba propadla oziroma bi mu jo regulator ustavil zaradi kršitve postopka,« dogajanje komentira Brodić, urednik portala EnergyPress.net. »Okoljevarstvena društva imajo vsekakor svojo funkcijo varuhov tovrstnih postopkov, a zelo pogosto gre za pretiravanje in hinavščino. Vprašajte jih, ali potujejo z letali in avtomobili ali jahajo konje. Kakšno energijo uporabljajo njihovi računalniki in mobilne naprave?«
Koruptivni vihar v največjem vetrnem parku
Nazaj v Knin. Iz Petrolovega vetrnega parka se razprostira odličen pogled na največjo vetrno elektrarno na Hrvaškem. Vetrni park Krš-Pađene z 48 vetrnicami se razprostira na več kot 2000 hektarjih in je najbolj monumentalna infrastrukturna naložba v regiji. V širši hrvaški javnosti je bolj znana po tem, da je v ospredju ene največjih korupcijskih afer v novejši hrvaški zgodovini. Oškodovanje in protipravna premoženjska korist naj bi presegala 250 milijonov evrov.
Pri vzpostavitvi elektrarne naj bi se odvili domnevno koruptivni odnosi med podjetnikom iz BiH Milenkom Bašićem, njegovim poslovnim partnerjem Draganom Stipićem in nekdanjo kninsko županjo, poslanko in državno sekretarko Josipo Rimac.
Bašić in Stipić, ki imata na hrvaškem registrirano energetsko podjetje C.E.M.P., naj bi med letoma 2017 in 2020 podkupovala Josipo Rimac, da je trgovala s političnim vplivom in zanju lobirala v državnih institucijah pri projektu vetrne elektrarne. Rimčeva, ki se je medtem znova poročila in prevzela priimek Pleslić, naj bi tudi urgirala pri predsedniku vlade Andreju Plenkoviću in se mu pritoževala, da birokracija ovira Bašićevo naložbo. V stikih je bila tudi z današnjim javnim tožilcem Ivanom Turudićem, ko je bil še sodnik in je imel močne politične povezave.
Obtoženka, ki je bila nekaj časa tudi v priporu, zanika krivdo in trdi, da nikdar ni prejela podkupnine. Izgovarja se, da je zgolj hotela pomagati pri razvoju kninskega območja in je zato navezala stik z različnimi uradniki v več kot 20 različnih državnih organih, ki so bili zadolženi za izdajanje dovoljenj, soglasij in uradnih dokumentov. Za vse omenjene velja domneva nedolžnosti.
V društvu Biom so že pred odmevnimi aretacijami osumljenih opozarjali, da je projekt Krš-Pađene nastajal v sumljivih okoliščinah. Ministrstvo za varstvo okolja in energetiko je denimo odpravilo odločbo, s katero je zahtevalo novo študijo vplivov vetrne elektrarne na okolje, in v nenavadnem preobratu izdalo novo, v kateri je sklenilo, da nova študija ni potrebna. Preobrat se je zgodil v nasprotju z mnenji uprave za varstvo narave in zavoda za varstvo okolja. Z izvedbo projekta se je oblasti mudilo tako zelo, da je ministrstvo za graditev in prostor začelo postopek izdaje lokacijskega dovoljenja še pred sprejetjem ustrezne odločbe ministrstva za varstvo okolja in energijo. »Ko ljudje vidijo takšne manipulacije, izgubijo zaupanje v obnovljive vire energije, ki so ena od rešitev za podnebne spremembe in boljšo prihodnost,« so opozorili v Biomu.
Namesto milijonov so prišle kobilice
Kriminalne metastaze megalomanske koruptivne afere največjo škodo povzročajo občini Ervenik. Že tako je ena najrevnejših v državi, javno razsvetljavo občinska uprava vsakodnevno ugaša zaradi ostrih varčevalnih ukrepov. Javnega vodovoda občina zahodno od Knina nima, ljudje zbirajo pitno vodo v cisternah. Veliko zaselkov je praznih, prebivalstvo se redči in stara. Po zadnjem štetju je tam uradno živelo 816 ljudi. Pred osamosvojitvijo jih je bilo petkrat več.
Koliko otrok se je v Erveniku rodilo lani? »Niti eden,« vzdihne župan Predrag Burza. Prejšnji teden je bil na dveh pogrebih. »Naša demografska situacija je katastrofalna in se zaradi vetrnega parka samo še slabša,« je kritičen lokalni politik. »Upam si trditi, da vetrna elektrarna neposredno vpliva na umrljivost v naši občini. Ljudje umirajo prej, ker jim ne moremo nuditi vseh socialnih, gospodarskih in zdravstvenih storitev, ki bi jih lahko nudili, če bi investitor izpolnil svojo zakonsko in pogodbeno obveznost.«
Na območju Ervenika stoji 36 od 48 agregatov vetrne elektrarne, ostali so na območju občine Knin. Vetrni park kljub sodni preiskavi in očitkom o korupciji nemoteno obratuje, njegov lastnik z njim ustvari približno 40 milijonov evrov prihodkov. Ervenik in Knin sta si obetala visoke in stalne finančne tokove na račun elektrarne. Investitor bi jima moral namreč izplačevati nadomestilo za oddano električno energijo v višini ene lipe na kilovatno uro. Občini Ervenik bi moral plačati še komunalno takso v višini treh milijonov evrov letno in enkratni komunalni prispevek v višini dveh milijonov evrov. Takso bi moral plačati tudi Kninu, ne pa tudi komunalnega prispevka. Temu se je mesto heroj odpovedalo, kakopak po zaslugi intervencije bivše županje Josipe Rimac.
»Z investitorjem smo bili v odličnih odnosih, ko je zaganjal projekt. Brez naše naklonjenosti ne bi mogel zakopati niti lopate,« se spominja župan Burza. »Ko bi moral začeti plačevati, se je vse spremenilo.« Bašić doslej ni plačal občinama niti centa! »Zgolj na račun neplačanega nadomestila za oddano električno energijo do konca leta 2023 nam investitor dolguje 1,5 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi,« izračuna Burza. Za primerjavo: letni proračun občine znaša približno 700 tisočakov. »Investitor bi nam moral vsak mesec poslati obračun in nakazati sredstva. A v celotnem postopku ni mehanizma, po katerem bi lahko sprožil izvršbo zaradi neplačila.« Pomanjkanje denarja ne more biti razlog kronične plačilne nediscipline, je prepričan župan. Investitor je v vmesnem času kupil za kar 8,5 milijona evrov državnih obveznic.
Knin in Ervenik sta vložila tožbeni zahtevek. Bašić ga je skušal izpodbijati, a je upravno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo. Pristojno trgovsko sodišče v Zagrebu še ni oklicalo naroka. »Krajani Ervenika in Knina smo talci projekta in nedelovanja pravosodja,« je obupan Burza. Pred časom je ministrstvu za finance poslal prošnjo za premostitveno posojilo, da bi občina finančno preživela do izreka pravnomočne sodbe. Ministrstvo mu niti odgovorilo ni.
Kako vetrni park vpliva na okolje? »Na območju vetrnega parka je sicer veliko ptic, okoli njega pa so izginile, kakor da jih zvok vetrnic odganja,« odgovori župan. »Sočasno se je v okolici vetrnega parka začela razmnoževati golazen, ogromno je kobilic, kač in drugih plazilcev. Na ministrstvo za okolje sem večkrat poslal vprašanje, ali obstajajo študije o vplivih elektrarn na okolje in kakšne so izkušnje iz drugih vetrnih parkov po državi, in so mi odgovorili, da je poteklo premalo časa za konkretne ugotovitve.«
Morebitne spremembe v naravi so v Erveniku pričakovali, dodaja Burza. »To tveganje smo sprejeli v pričakovanju, da nam bo za to tudi nekaj povrnjeno, da bomo lahko z dodatnimi prihodki razvijali naše socialne in razvojne programe.« Tega nadomestila, kot že rečeno, še niso dočakali. Ljudje pa umirajo in se odseljujejo.
Obnovljivi viri energije se mu kljub temu niso priskutili. Na območju Ervenika se gradi še en vetrni park, razvija ga podjetje Nova energija iz Rogoznice. »Določili smo tudi lokacijo za izgradnjo 200 hektarjev velike sončne elektrarne. Zanjo se zanima Petrol, ki je resen in korekten investitor. Svoje pogodbene obveznosti redno izpolnjuje, poleg tega s sponzorstvi in donacijami vrača okolju, v katerem deluje.« Burza ima še en politični načrt. Za sedemkratnik bi povečal nadomestilo za oddano električno energijo.
Kdo pomaga Slovencem, da se na Hrvaškem vrti
Petrol ima na Hrvaškem veliko projektov. »V postopku razvoja je za vsaj 150 megavatov priključne moči,« jih energetsko ovrednoti Bizjak. Vetrna elektrarna Dazlina je že v sklepni razvojni fazi. Imela bo zgolj pet turbin, vendar ima vsaka kar sedem megavatov nazivne moči, torej so dvakrat močnejše kot turbine na Ljubaču. »Vetrna energija ima daleč najnižji ogljični odtis,« izpostavi sogovornik. »V treh do šestih mesecih obratovanja v celoti izniči svoj ogljični odtis, ki je nastal s proizvodnjo, transportom in postavitvijo. Življenjska doba vetrne elektrarne je vsaj 25 let, z vsako novo generacijo se podaljšuje.«
Kritikom vetrnice niso tako zelene, predvsem zaradi nezmožnosti njihove popolne reciklaže. Po svetu obstajajo pokopališča odsluženih kril. Kam bodo zakopali Petrolove? »To je skrb proizvajalca,« odgovarja Ničević. »A razprava je tukaj vendarle zavajajoča. Obstaja namreč že več projektov njihove reciklaže. Obenem tega odpada ni toliko. In tudi plastični čolni, jadrnice, jahte so iz istega materiala. Ali kdo problematizira njihovo recikliranje?« Na Hrvaškem vlada ostra konkurenca na področju vetrne energije. Zagotoviti si pravo lokacijo je tako, kot je bilo nekoč rudariti za zlatom. Petrolovi vetrni parki stojijo na državni zemlji, Hrvaški zato plačuje nadomestilo za uporabo zemljišč. Kako si je Petrol zagotovil lokacije z ustreznim vetrnim potencialom in v bližini visokonapetostnega daljinskega omrežja? Bizjak in Ničević postaneta skrivnostna. »Že pred leti smo začeli sodelovati z lokalno hrvaško družbo, ki je intenzivno vpeta v področje obnovljivih virov energije, pozna postopke, soglasodajalce, sodeluje z občino in državnimi institucijami, pozna razmere in uživa ugled na območju, na katerem načrtujemo gradnjo,« pove član Petrolove uprave. Identitete partnerja ne razkrije.
Dobro obveščeni viri trdijo, da sta pomočnika upokojena hrvaška generala. Od generala Ivana Čermaka je Petrol leta 2021 odkupil hrvaško naftno družbo Crodux. Čermak je bil svetovalec in zaupnik pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Leta 1995 je bil poveljnik kninskega korpusa med operacijo Nevihta. Omenjajo tudi bivšega generala in nekdanjega obrambnega ministra Anteja Kotromanovića. Oba sta v odličnih odnosih tudi s predsednikom države Zoranom Milanovićem. »Petrol ima podpisano pogodbo o strateškem sodelovanju na področju obnovljivih virov z lokalnim partnerjem, ki pa ni med navedenimi osebami,« neuradno informacijo demantira Petrolova služba za stike z javnostmi. Identitete lokalnega partnerja ne razkrije.
V Sloveniji je prostora za 170 vetrnic
Na partnerjevo pomoč Petrol ne bo mogel računati pri izvedbi svojega vetrnega projekta na slovenskem ozemlju. K nam namreč njegov vpliv ne seže.
»V Sloveniji načrtujemo vetrno elektrarno s 15 megavati priključne moči, ki bi letno proizvedla od 40 do 45 gigavatnih ur električne energije,« o slovenskem Petrolovem projektu razkrije Ničević. Kje bi bil ta vetrni park? »Lokacija je tajna,« odvrne. »Primernih območij je v Sloveniji nedvomno manj kot na Hrvaškem. A to ne pomeni, da jih ni,« tišino prekine Bizjak in omeni študijo, ki jo je v okviru projekta Res lani izdelala evropska komisija.
Pregledala je potencialne zmogljivosti rabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo električne energije in ocenila, da bi na območjih z manjšim tveganjem lahko obratovale vetrne elektrarne z do 50 megavati inštalirane moči, na območjih z večjim tveganjem omejitev pa z kar 1,10 gigavata. »To je primerljivo s hrvaškim potencialom. V Sloveniji bi lahko postavili od 150 do 170 vetrnic,« izračuna Bizjak.
Vetrnice bi postavili tudi v morje
Istrska regionalna energetska agencija (Irena) je nedavno zaključila študijo izvedljivosti izgradnje vetrnih elektrarn v hrvaškem morju. Določila je tri lokacije na območju Istrske županije, in sicer eno v teritorialnem morju v severnem Jadranu in dve v morski gospodarski coni. Zakonske zahteve za gradnjo takšnih elektrarn še niso izpolnjene, je poročal hrvaški Forbes. Prav tako elektrarne na morju niso vključene v prostorske načrte, država tudi še ni predpisala zakonskih pogojev za podelitev koncesij.
Avtorji študije navajajo, da so vetrni parki na morju običajno monumentalni projekti, imajo več kot gigavat inštalirane moči, pokrivajo površino 400 kvadratnih kilometrov ali več in stanejo tudi več kot dve milijardi evrov. Istrski strategi načrtujejo manjši vetrni park, ki bi imel okoli 500 megavatov inštalirane moči, turbine pa bi se vrtele tudi na 300 metrih nad morsko gladino. Kritiki običajno opozarjajo, da vetrne elektrarne kazijo naravno okolje, potemtakem bi škodovale tudi visoko razviti turistični industriji na istrskem polotoku. Avtorji študije trdijo, da ni nujno tako. V vetrnem parku je denimo mogoče urediti poti za rekreativno jadranje, možno je potapljanje na umetnih grebenih, na nekaterih vetrnicah je tudi mogoče organizirati turistične obiske. Študija omenja priobalno vetrno elektrarno Scroby Sands v Angliji, ki letno privabi okoli 35.000 obiskovalcev.
