Da bi se levičarji iz napak lahko kaj naučili, bi jih verjetno morali priznati, a če tega niso sposobni, bi se lahko vsaj kaj naučili od desnice. Toliko politikov s preplonkanimi diplomami, pa nikjer nobenega, ki bi preplonkal, kako se izpelje milijardna naložba. Pa je recept za to v osnovi preprost in dobro znan. Skrivnost v uspešnem zapravljanju milijard davkoplačevalskih evrov je namreč v tistih nekaj sto evrih, s katerimi zamotiš javnost.

Pomislite samo, kje ste bili, ko se je naša država odločila, da zažene projekt Jek 2. Ne veste? Seveda ne, saj so projekt Jek 2 spočeli neznani ljudje na neznanem kraju in ob neznanem času. Zato lahko le ugibate, ali ste se vi takrat ukvarjali s trenirkarji, s povojnimi poboji ali pa z izbrisanimi. In ko so se v projekt vlagali prvi milijoni evrov, ste vi najbrž kolesarili pred parlamentom ali pa stali pred ministrstvom za kulturo in kričali: »Sramota!« Ker niste hoteli plačevati nekaj sto evrov kazni le zato, ker jeste burek na klopci. Ali za obisk stare tete v Kriški vasi nad Višnjo Goro.

In četudi ne veste, kaj ste počeli in kje ste bili, ko je projekt Jek 2 prišel tako daleč, da ga je bilo nemogoče ustaviti, dobro veste, da bi, če bi Slovenijo danes vodili tisti neznani ljudje, ki so se nekoč na neznanem kraju in ob neznanem času odločili za jedrsko prihodnost, vi morda še vedno kolesarili pred parlamentom, a bi zato v Krškem drugi blok nuklearke že pospešeno gradili. Kar bi vi izvedeli šele leta 2043, ko bi ga neznani predsednik vlade slavnostno odprl tik pred predčasnimi volitvami. In ugotavljali, da bi bilo za vse bolje, če bi na enak način zgradili tudi tisti šesti blok termoelektrarne Šoštanj.

Ker kaj točno ima slovenska družba od tega, da smo leta 2011 zaradi šestega bloka raztreščili levo vlado? Kaj ima kdor koli od nas od deset in več let zapravljanja časa in denarja za parlamentarne in protikorupcijske komisije, policijske preiskave in sodne procese? Kaj imamo od naše svete jeze, od neštetih časopisnih člankov in sto šestindvajsetih televizijskih oddaj na temo korupcije?

Bodimo za trenutek pošteni in si priznajmo, da imamo le kolektivno travmo. Zaradi katere se zdaj bojimo z javnim denarjem zgraditi celo eno malo večjo stavbo in imamo zato Slovensko narodno gledališče raje v najeti industrijski hali.

A tako je to, če levica vsakič, ko prevzame oblast, ponudi kulturi in kulturnikom roko sprave. Še Robert Golob je takoj po volitvah stekel v gledališče in svečano obljubil, da ga bo prenovil. Noben levi politik namreč nikoli ni razumel, da se je pametneje prepirati s kulturniki kot pa javno debatirati o zdravstveni reformi. Ali o jedrski energiji. Levica na žalost ni nikoli razumela, da so kulturniki psi, ki lajajo, a ne grizejo, in da je njihov lajež za politiko koristen, če ne celo nujen. Kulturniki na primer pišemo kolumne, ki jih starejši ljudje z veseljem berejo, mlajši pa ošvrknejo, a v resnici ničesar ne spreminjajo, kaj šele ustavljajo. Ko sem aprila letos napisal, da je referendum o Jeku 2 idiotizem, sem denimo dobil sedem všečkov na facebooku in še dva na instagramu, referendumska karavana in Jek 2 pa sta šla nemotena dalje.

In če bi bil Robert Golob res tako pameten, kot pravijo, da je, bi v trenutku, ko so se v javnosti pojavili prvi glasnejši dvomi glede smiselnosti gradnje Jeka 2, bleknil nekaj o neobstoju tretjega spola ali pa nekaj o nesmiselnosti alternativne kulture, nekaj spektakularno bedastega, kar bi pozneje sedemkrat nerodno pojasnjeval, a ne povsem pojasnil. Kakor tisto izjavo o covidu, soncu in morju. Takrat sem si rekel, ​opa, mogoče pa iz tega fanta še nekaj bo, saj se mi je zdelo, da je naravni talent za politiko, a se je kmalu izkazalo, da je imel le začetniško srečo.

In zato, namesto da bi se tako kot večina Evrope ukvarjali z neprimernimi izjavami politikov, mi že dobri dve leti debatiramo o zdravstvu. In se čudimo, zakaj ga vladi še ni uspelo privatizirati. Mi se namesto o vulgarnih performansih naših kvaziumetnic resno pogovarjamo o jedrski energiji in nam zato preti, da bomo kurili indonezijski premog in uvažali ruski plin, vse dokler znanstveniki ne bodo iznašli načina za pridobivanje zelene elektrike z vodikom. Ali s fuzijo jeder.

In potem bomo pred naslednjimi volitvami ponovno ugotavljali, da je leva vlada neučinkovita in da ni v štirih letih naredila ničesar. In vnovič bomo prišli do zaključka, da lepe besede niso dovolj in da bi bilo morda vseeno bolje, če izvolimo nekoga, ki nas bo žalil in zmerjal, a bo znal vsaj zapraviti dvajset milijard naših evrov. Pa četudi za novo nuklearko.