Ob pregledu posnetka o tem dogajanju moram reči, da so napadalci prekoračili vse meje dopustnega ravnanja in da je njihovo napadanje in objestno ravnanje izpadlo, kot da v Kočevju oziroma pri njih velja zakon ulice. Zato sem ob koncu svojega komentarja v medijih zelo jasno povedal, da če v tem primeru pristojni organi pregona niso ukrepali s pridržanjem do 48 ur in niso privedli glavnih napadalcev pred preiskovalnega sodnika, potem so udeleženi Romi »zmagali« in so lahko svoje ravnanje proslavljali.

Policisti imajo poseben status

Ob tem bi želel poudariti, da so policisti tisti državni uslužbenci, ki v imenu države in vseh državljanov skrbijo za javno, pa tudi ustavno varnost in javni red v Republiki Sloveniji. Policija opravlja naloge in pooblastila zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Policija mora v okviru predpisov tudi brez stvarne pristojnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da od skupnosti ali posameznika odvrne nevarnost ali prepreči ravnanja, ki ogrožajo varnost ali javni red.

Zato imajo policisti poseben status in jih v primeru napada na njih ali ob preprečevanju njihovih uradnih nalog posebej ščiti Kazenski zakonik RS. Ta določa, da kaznivo dejanje preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi (299. člen) stori, kdor s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabil silo, prepreči ali poskusi preprečiti uradni osebi uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti v okviru svojih pravic, ali jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje. Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge javne varnosti (300), pa stori tisti, kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo ali drugo osebo, za katero ve, da pomaga uradni osebi, ko ta opravlja naloge policije ali državne varnosti ali varuje javni red, ali osebo, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij. Hujšo obliko teh dveh kaznivih dejanj pa stori tisti, ki to dejanje izvrši proti uradni osebi, ko ta opravlja naloge policije ali državne varnosti, ali grozi z orožjem ali nevarnim predmetom ali sredstvom ali z njo grdo ravna ali jo lahko telesno poškoduje (tudi do pet let zapora).

Kakor koli gledamo na opisan napad Romov na policiste, lahko ugotovimo, da je šlo za hujšo obliko kaznivega dejanja, zaradi česar bi morali organi pregona reagirati s pridržanjem do 48 ur in privesti ključne storilce s kazensko ovadbo pred preiskovalnega sodnika. Šlo je v bistvu za nekaj, kar se še ni zgodilo, da bi se tretje osebe v tako velikem številu postavile na stran oziroma v bran storilca prekrška in uporabile fizično silo zoper policiste.

O napadih na policiste in o preprečitvah uradnih nalog policistom se tako kot za uporabo prisilnih sredstev zbirajo in vodijo določeni podatki. Tako je bilo v letu 2021 215 napadov na policiste, leta 2022 164 napadov in leta 2023 176 napadov. Pri tem je bilo leta 2021 264 oškodovancev policistov, leta 2022 227 policistov in leta 2023 221 policistov. Največ napadov na policiste je bilo na območju PU Ljubljana, PU Novo mesto, PU Murska Sobota in PU Celje.

Kazniva dejanja napadov na policiste so se najpogosteje zgodila na območju ceste, ulice ali trga v naselju, v stanovanjskih hišah v naselju, na cestah zunaj naselja, v stanovanjih v blokih, v prostorih policije, na drugih območjih pa so osumljenci policiste napadali redkeje (poročila o uporabi prisilnih sredstev in napadih na policiste v letu 2021, 2022 in 2023).

Tipični napadalec

Pred štiridesetimi leti sem za potrebe milice opravil temeljito analizo s pregledom vseh kazenskih ovadb za kazniva dejanja napadov na miličnike in preprečitve uradnega dejanja uradnim osebam za leta od 1980 do 1984 (Tomaž Čas: Teoretično-pravni in kriminološko-viktimološki vidik kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti. VARNOST – Strokovni bilten, letnik VII., št. 3, 1987). Tako je bilo leta 1981 123 napadov na takratne miličnike, leta 1982 124 napadov in leta 1983 130 napadov, kar kaže na to, da je zdaj bistveno več napadov na policiste. V navedeni analizi za petletno obdobje je bilo ob 637 napadih na miličnike ugotovljeno, da so napadi izvedeni najpogosteje ob intervencijah pri kršitvah javnega reda in miru, nato pri ukrepanju zaradi cestnoprometnih predpisov in legitimiranju. Pri napadu so bila najpogosteje uporabljena sredstva, kot so nož, sekira, izvijač, potem stekleni, kovinski in leseni predmeti, nato topi predmeti, kot so kladivo, kamen, železna palica, v 414 primerih pa sredstva niso bila uporabljena.

Posledice napadov na strani miličnikov so bile naslednje: 9 jih je bilo huje poškodovanih, 127 lažje, 63 z odrgninami in praskami, drugi niso bili poškodovani. Osumljencev kaznivega dejanja napada na miličnika je bilo 834, od tega je bilo 66,4 odstotka starih do 29 let, samskih je bilo 54,9 odstotka, po narodnosti je bilo največ Slovencev – 70 odstotkov, Hrvatov 5,7 odstotka, Srbov 5,4 odstotka, Romov 3 odstotke, 51,4 odstotka je imelo nepopolno osnovno šolo oziroma samo osnovno šolo, nižjo strokovno izobrazbo pa je imelo 17 odstotkov osumljencev. Predkaznovanih za različna kazniva dejanja je bilo 30,9 odstotka, pod vplivom alkohola pa jih je bilo 62,8 odstotka.

V raziskavi sem na kratko označil osumljence (določil profil storilcev), in sicer: mlajši ljudje (66,4 odstotka starih do 29 let), moškega spola (94,7 odstotka), samski oziroma neporočeni (67 odstotkov), ljudje, ki storijo kaznivo dejanje napada samostojno (80,5 odstotka), naši državljani (97,4 odstotka), v glavnem Slovenci (70 odstotkov), ljudje, ki nimajo izobrazbe oziroma imajo osnovno šolo ali nepopolno srednjo šolo (79,7 odstotka), v glavnem delavci (77,7 odstotka), ljudje, pri katerih je predkaznovanost večja kot pri storilcih drugih kaznivih dejanj, pri izvršitvi kaznivega dejanja napada na miličnika pa so pogosto pod vplivom alkohola (62,8 odstotka). Na podlagi teh rezultatov raziskave je takratno vodstvo slovenske milice izdalo ustrezne usmeritve vsem enotam milice.

Zato bi bilo prav, da bi tudi policija opravila temeljito analizo in poskušala z ustreznimi ukrepi odpravljati okoliščine, ki pripeljejo do kaznivega dejanja napada na policista, tudi v smislu situacijske prevencije, ki bi zajela tudi iskanje profila storilcev teh kaznivih dejanj.

Že kazni, predpisane za kazniva dejanja napada zoper policiste, in drugi podatki iz poročila policije ter podatki iz raziskave kažejo na to, da gre v teh primerih za dokaj huda kazniva dejanja, vendar ne zaradi hudih posledic, temveč zaradi napada na policiste, ki v imenu države zagotavljajo varnost, ustavno varnost in javni red. In napadati policiste pomeni nespoštovanje pravne države. Do storilcev in preiskovanja teh kaznivih dejanj bi morali imeti organi pregona poseben – drugačen odnos, vsaj takšnega, kot ga je pokazal zakonodajalec s predpisanimi kaznimi za ta kazniva dejanja.

Pri tem bi morali sistemsko urediti postopke tako, kot je urejeno za primere, ko se kot osumljenci kaznivega dejanja pojavijo policisti in ko policiste obravnava poseben specializiran oddelek državnega tožilstva. Če so policisti posebej obravnavani za navedene primere, potem bi morali biti policisti na tak način obravnavani tudi takrat, ko se pojavljajo kot oškodovanci, zaradi napada na njih ali zaradi preprečevanja njihove uradne naloge. Tako kot se poseben specializiran oddelek državnega tožilstva ukvarja s kaznivimi dejanji, kjer so osumljenci policisti zaradi nepristranskosti, bi se moral ukvarjati tudi s kaznivimi dejanji, kjer so policisti oškodovanci, prav tako zaradi nepristranskosti, predvsem pa zaradi zaščite policistov, tudi v smislu generalne prevencije in zaradi težjega dokazovanja teh dejanj.

Ob koncu se moram vrniti na začetek svojega prispevka, kjer sem imel prav, ko sem predvideval, da organi pregona niso ravnali pravilno, ko so osumljence izpustili po šestih urah. In kot zdaj beremo v medijih, ni več ključno vprašanje, kako ocenjevati takšne množične napade na policiste, kaj storiti, da v prihodnje do njih ne pride, kako se pripraviti na te napade, kako te napade in kazniva dejanja zmanjšati v romskih naseljih …, zdaj je najpomembneje iskati krivce, kdo v obravnavanem primeru ni ravnal pravilno oziroma zakaj postopek ni bil izpeljan profesionalno, v skladu z možnostmi, ki jih dopušča pozitivna zakonodaja.

Izr. prof. dr. TOMAŽ ČAS