Živeli so v starem delu mesta, v bližini ulice Al Šuhada, na kateri je bila osrednja tržnica s številnimi palestinskimi trgovinami. Izraelski naseljenci, ki jih je bilo v mestu, kjer je živelo 200.000 Palestincev, sicer le 800, a jih je ščitila izraelska vojska, so dosegli, da so ulico zaprli za Palestince in s tem tudi vse njihove trgovine.

Že kot otrok je doživljal, kako so naseljenci in izraelska vojska ogrožali življenja Palestincev in grenili njihov vsakdan, a ko so dve leti po začetku druge intifade Izraelci zaprli Palestinsko politehnično univerzo, na kateri je Amro zaključeval zadnji letnik, je sklenil, da se bo uprl. Skupaj z drugimi študenti je organiziral nenasilne proteste in državljansko nepokorščino, ki je trajala kar pol leta in bila na koncu tudi uspešna, univerzo so ponovno odprli.

Amro pravi, da ga je to prepričalo, da je nenasilni odpor edina pot za palestinske skupnosti, ki ima vsaj nekaj možnosti za uspeh. Ustanovil je gibanje Mladina proti kolonizaciji (Youth Against Settlements), ki se s številnimi nenasilnimi projekti bori za človekove pravice v Hebronu, dosledno beleži njihove kršitve in poskuša olajšati življenje Palestincev. Amro je dobitnik letošnje alternativne Nobelove nagrade Right Livelyhood.