Izkušnja tega referenduma torej ne govori za ukinjanje posvetovalnega referenduma, temveč ravno obratno: govori za uresničitev jasno izražene volje volilcev. Volilci so ob solidni udeležbi (41,43 odstotka) za uvedbo prednostnega glasovanja oddali več kot 70 odstotkov glasov!
Pred več kot četrt stoletja so poskušali Sloveniji vsiliti večinski volilni sistem, čeprav je zanj glasovala manjšina (44,5 odstotka) ob slabši volilni udeležbi (37,9 odstotka). Šele beneška komisija je povedala javnosti in odločevalcem, da je tako sprejeto odločitev mogoče preigrati z ustavno spremembo, ki sorazmernost določa kot obvezno sestavino volilnega sistema.
Zakaj se poslanci pustijo ustrahovati strankokraciji
Res je, da referendumski izid ni pravno zavezujoč. Je pa zavezujoč na podlagi naslednjega argumenta: referendum je razpisal državni zbor, čeprav tega ni bil dolžan storiti. In seveda ga ni razpisal zato, da bi jasno izraženo voljo volilcev ignoriral ali ji nasprotoval. Razpisal ga je zato, da bi ugotovil resnično voljo volilcev in jo spoštoval. Res pa je, da referendumskega izida ne more realizirati koalicija vladnih strank sama; potrebuje nekaj glasov opozicijskih poslancev, da bi lahko dosegla dvotretjinsko večino za spremembo volilne zakonodaje. To ne bi smela biti pretežka naloga, saj je absolutna večina volilcev, ki so izvolili vse poslance, na referendumu podprla uvedbo prednostnega glasovanja.
V zvezi s tem sprašujem, ali ne bi opozicijski poslanci še enkrat razmislili, preden se bodo odrekli spoštovanju jasne volje volilcev, ker se pustijo ustrahovati strankokraciji, ki v nasprotju z ustavo ukazuje poslancem, da morajo glasovati proti uvedbi prednostnega glasu. Je res mogoče diskreditirati kakšno politično stranko (NSi na primer) ali poslanca zaradi tega, ker spoštuje prepričljiv referendumski izid? Je mogoče, da bi zaradi tega, ker krepijo vpliv volilcev, ti isti volilci v manjši meri glasovali za to stranko ali poslanskega kandidata?
Koristna uvedba domicila
Ne, to ni mogoče. Prepričljivega izida referenduma poslanci ne morejo in ne smejo spregledati. Toliko bolj, ker si je prednostno glasovanje utrdilo ugled na evropskih volitvah zato, ker omogoča, da ne izbiramo med kandidati glede na to, kako visoko so na strankini listi, temveč na podlagi njihovih osebnih odlik.
Najglasnejši ugovor zoper uvedbo prednostnega glasovanja pravi, da zmanjšuje moč podeželja. Odgovor na ta pomislek je enostaven, enakomeren vpliv različnih delov države je mogoče zagotoviti z uvedbo domicila, ureditve torej, po kateri morajo imeti kandidati stalno bivališče v tistem delu države, v katerem kandidirajo. S tem bi omejili premoč ljubljanskih politikov (profesor Saša Zagorc govori o »ljubljanizaciji periferije«). Takšna obogatitev predloga bi bila samo koristna, saj bi dodatno omejila samovoljo strankokracije in okrepila moč in vpliv volilcev.
Tokrat koalicijske stranke vabijo k realizaciji volje volilcev tako zavzeto, da so pripravljene podpreti opozicijsko verzijo prednostnega glasovanja, čeprav terja spremembo ustave. Naj ponovim: ni upravičen strah opozicijskih poslancev, da jim bo škodovalo, če prispevajo glasove za realizacijo večinske volje volilcev. Res je ravno obratno: volilci se bodo obotavljali podpreti stranke, ki nočejo realizirati volje volilcev. Po ustavi je Slovenija demokratična republika, na načelo demokratičnosti se sklicujejo vse politične stranke, vladne in opozicijske. Bodo kljub temu ravnale v nasprotju s prepričljivo večinsko voljo volilcev? Po mojem mnenju ne bi smele, saj demokratičnost volitev ni levičarski izum, zato ga parlamentarna opozicija ne sme prepuščati koaliciji.
Uvedba prednostnega glasu izboljšuje sestavo parlamenta
Ne glede na to, kaj se bo tokrat zgodilo, bi bilo smiselno v naslednjem mandatu še enkrat postaviti vprašanje, zakaj politične stranke nasprotujejo kombiniranemu sistemu, ki posrečeno demokratizira volilni sistem, ne da bi ogrožal proporcionalno sestavo državnega zbora. Pri tem ni bistveno, ali bodo o njegovi uvedbi glasovali na posvetovalnem ali zakonodajnem referendumu.
Uvedba prednostnega glasu ne ogroža položaja političnih strank, saj je ohranjeno proporcionalno načelo, pomembno pa izboljšuje sestavo parlamenta in krepi vezi med volilci in njihovimi poslanci. Glede na opozorila, da je v Sloveniji narobe še marsikaj drugega, ne samo volitve poslancev, je odgovor preprost: od volilcev in poslancev so odvisne tudi volitve drugih državnih funkcionarjev in nadzornih organov. Zato je uvedba prednostnega glasovanja pri volitvah poslancev lahko pomembna spodbuda za celovito kadrovsko prenovo države in lokalnih skupnosti.
Od izvedbe referenduma je minilo nekaj več kot pol leta. Vsakdo je lahko razmislil, kaj bo storil in kako. Zavedati pa se mora, da je nasprotovanje ljudski volji ali zavlačevanje njene uresničitve nedemokratično. Poleg tega vzdržuje ureditev, na podlagi katere vodstva političnih strank odločilno vplivajo na izvolitev poslancev, ko jim dodeljujejo volilne okraje, v katerih kandidirajo. Po ustavi naj bi politične stranke predlagale kandidate, volilci pa bi izbirali med njimi.
Dr. Ciril Ribičič, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
