Vendar je očitno o tem lažje prepričati slovenske kolesarje in vegetarijance kot kitajske, korejske in indijske kapitalistične poslovneže. Za danes smo pripravili deset največjih elektrarn na premog. V večini imajo desetkrat večjo kapaciteto kot šesti blok v Šoštanju (600 MW), ki ima okoli 3 milijone ton izpustov CO2 na leto.

Na spletni strani Global Energy Monitor smo našli podatke za leto 2023, ki se nekaj malega razlikujejo od tistih iz leta 2018, ko so med elektrarnami na premog, ki imajo več kot 3000 MW kapacitete, registrirali 30 kitajskih, po deset indijskih in južnoafriških, šest južnokorejskih, štiri ameriške, po tri tajvanske, poljske in nemške, po dve indonezijski, malezijski, hongkonški in ruski ter po eno japonsko, srbsko, avstralsko, vietnamsko in kazahstansko.

Taean, Južna Koreja: 6446 MW

Po nekaterih podatkih najzmogljivejša termoelektrarna na svetu (6446 megavatov) je bila zgrajena postopoma med letoma 1995 (prvi blok) in 2017 (deseti blok). Njena kapaciteta naj bi bila po zadnjih podatkih večja tudi od največje kitajske konkurentke Togtoh, ki je dolgo časa veljala za prvo na svetu. Južnokorejski objekt in z njim povezani posli so v lasti Korean Western Power Co, ki je del orjaškega energetskega podjetja Korea Electric Power Corporation. Po izpustih ogljikovega dioksida, ki znašajo ​ 31 milijonov ton na leto,​ naj bi bila elektrarna Taean četrta na svetu, relativne emisije pa so ocenjene na kilogram in pol na kilovatno uro. Če si to lahko predstavljate. Južnokorejska vlada, ki je ustanoviteljica obeh podjetij, naj bi vodilne že pozvala, naj začnejo počasi zmanjševati proizvodnjo na premog, vendar spletne strani, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko, govorijo zgolj o tem, da naj bi v dveh od enajstih blokov začeli leta 2025 ob premogu uporabljati tudi čistejši fosilni plin.

Togtoh, Kitajska: 6120 MW

Elektrarna v Togtohu, lahko tudi z imenom Tuoketuo, ki oskrbuje Peking, je do lani veljala za največjo na svetu, zdaj pa se s svojimi 12 bloki, ki so bili zgrajeni med letoma 2003 in 2017, uvršča nekaj nižje. Premog za elektrarno kopljejo v Džungariji, na meji s Kazahstanom in Mongolijo, kakšnih 50 kilometrov stran, uporabljajo vodo iz bližnje Rumene reke. Elektrarna je tudi po izpustih ogljikovega dioksida skoraj na vrhu: v ozračje ga spustijo nekaj manj kot 30 milijonov ton na leto, relativne emisije so

ocenjene na 1,45 kilograma na kilovatno uro.

Dangjin, Južna Koreja: 6040 MW

Premog poganja tudi orjaško elektrarno v Dangjinu, ki so jo gradili med letoma 1999 in 2016. Do leta 2018 je elektrarna v okolje spustila kar 34 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto, relativne emisije pa so ocenjene na kilogram in pol na kilovatno uro. Je pa prebrati, da južnokorejska vlada poziva podjetje, naj v prihodnjih letih zmanjša proizvodnjo na premog, naj gredo na plin. Menda so to storili, čeprav delavci, ki delujejo v desetih blokih elektrarne, ne dobivajo vedno plač. So pa iz odpadnih vod uredili ribogojnico.

Taichung, Tajvan: 5500 MW

Med letoma 1991 in 2006 so postavili deset blokov v Longjingu. Velik projekt, ki vsako leto porabi več kot 14 milijonov ton premoga. Temu primerno je onesnaževanje okolja, leta 2018, ko so bili objavljeni zadnji nam dostopni podatki, so v ozračje spustili 30 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto. Takrat naj bi tajvanska vlada, ki je strokovno ugotovila, da to povzroča raka na pljučih v pokrajini, zahtevala zmanjšanje strupenih izpustov. Novih podatkov še ni, je pa jasno, da spreminjajo odnos do goriva pri gradnji novih blokov.

Waigaoqiao, Kitajska: 5240 MW

Kitajsko državno podjetje Shanghai Waigaoqiao Power Generation Co Ltd je med letoma 1995 in 2008 zgradilo osem enot oziroma blokov v bližini Šanghaja, natančneje v neposredni bližini postaje metroja v ekonomski četrti Šanghaja. Stvari očitno potekajo dobro in v sklopu elektrarne bodo postavili še dva bloka. Natančnih oziroma aktualnih podatkov o izpustih iz termoelektrarne ni dobiti, so bili pa že leta 2007, ko vsi bloki še niso niti delovali, s 26 milijoni ton ogljikovega dioksida v zraku na leto med največjimi onesnaževalci na svetu.

Beilun, Kitajska: 5100 MW

Od leta 1991 do 2009 je potekala gradnja sedmih blokov termoelektrarne v Zhejiangu na vzhodni obali Kitajske. Pet blokov ima zmogljivost 600 MW, dva po 1000 MW, vsi pa za obratovanje uporabljajo premog. Elektrarna Guodian Beilun je prvo podjetje za proizvodnjo električne energije na Kitajskem, ki je za gradnjo uporabilo posojila Svetovne banke, kar govori tudi o tem, kako energijo vidijo globalni bankirji. Novih podatkov ni, zadnji iz leta 2007 so govorili, da je Beilun 15. največji onesnaževalec s CO2 na svetu s 26 milijoni ton emisij na leto.

Yeongheung, Južna Koreja: 5080 MW

Še en korejski termoelektrarniški biser, tretji največji v državi, je med letoma 2004 in 2014 postavljen objekt s šestimi bloki, ki mu bodo do leta 2034 dodali še dva. A nova, ki ju razvijajo, bosta delovala na čistejši zemeljski plin, sedanje, ki naj bi jih zapirali od leta 2034 do leta 2044, poganja običajni premog. Tudi zato termoelektrarna na otoku v neposredni bližini Inchona ob meji s Severno Korejo v zrak izpušča okoli 27 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto oziroma kilogram in pol na kilovatno uro, kot so izračunali leta 2018.

Belchatow, Poljska: 5030 MW

Največja termoelektrarna v Evropi za svoje delovanje uporablja predvsem lignit. Bloke so gradili med letoma 1983 in 2011. Prvega so zaprli leta 2019, gradnji zadnjega so se odpovedali. Trenutno jih deluje ducat, ki bodo zdržali do sredine tridesetih let. Belchatow je termoelektrarna v osrednji Poljski, ki dobiva gorivo lignit iz bližnjega rudnika v Belchatowu. Poljska termoelektrarna je ena najbolj umazanih na svetu, v evropsko ozračje po podatkih iz leta 2018 pošlje več kot 37 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto, kar je več kot vsa Švica.

Jiaxing, Kitajska: 5030 MW

Med letoma 1995 in 2011 je nastajala superelektrarna v lasti kitajske državne družbe Zhejiang Energy Group. Objekt, ki je menda vreden več kot 15 milijard dolarjev s sedežem v Jiaxingu (dve uri z avtom do Šanghaja), ima dva bloka s 300 oziroma 330 megavati, štiri bloke s 600 megavati in dva bloka z zmogljivostjo 1000 megavatov. Prihodnje leto naj bi predvidoma odprli še en velik blok s 1000 megavati zmogljivosti, kar bi elektrarno uvrstilo med največje, saj zaprtja niti najstarejših blokov, vsaj uradno, oblasti še ne načrtujejo.

Taishan, Kitajska: 5030 MW

S sedmimi bloki, ki so jih gradili med letoma 2003 in 2011, se termoelektrarna v trimilijonskem Taishanu uvršča med največje na svetu, a z energijo, ki jo pridobiva, oskrbuje tudi najbolj naseljeno kitajsko provinco Guangdong (127 milijonov prebivalcev) z glavnim mestom Guangzhou, ki ima okoli 30 milijonov električne energije željnih meščanov. Očitno večjih težav z izpusti na teh terenih ne opazijo, saj ob sedmih blokih, ki še nimajo roka zaprtja, gradijo tudi dva nova. Oba bosta delovala na premog. Kapaciteta? Dodatnih 1000 megavatov.