Rocka skoraj ni brez močnih zvokov električne kitare, ki jo običajno spremljajo bas (kitara) in bobni. Tudi običajno so na svojem mestu pevci, v našem primeru pa jih ne bo. S spletnih strani yardbarker, fasrozmagazin, rollingstone, malo pa tudi iz spomina naših novinarjev smo namreč skompilirali deset najboljših rock inštrumetalov vseh časov iz mnogih rockovskih obdobij. In da ne bo pomote, tokrat na lestvici ni orkestrov, ki igrajo lahko glasbo.

Albatross, Fleetwood Mac (1968)

Britansko-ameriško skupino Fleetwood Mac je leta 1967 v Londonu ustanovil kitarist in skladatelj Peter Green (1946–2020) in ji v prvi postavi dodal bobnarja Micka Fleetwooda, kitarista in pevca Jeremyja Spencerja ter basista Boba Brunninga, ki ga je ekspresno zamenjal John McVie. Kasneje so sledile še mnoge zamenjave, ostale pa so mnoge uspešnice, tudi nepozabna inštrumentalna Albatross, ki velja za eno najlepših skladb v rock glasbi. Izšla je konec leta 1968 ter v istem letu in leta 1969 osvojila mnoge svetovne lestvice, predvsem angleško in še nekatere evropske, v ZDA se je povzpela do četrtega mesta. V modernih časih je postala zimzelena, glasbeni opremljevalci pa jo radi vtaknejo v kak film ali oglas. Avtor Peter Green je kot vzor za svojo romantično in malce tudi psihedelično kitarsko melodijo menda vzel skladbo Sleep Walk newyorškega dueta Santo & Johnny iz leta 1959, a si skladbi razen poudarjenih odmevov pri kitarskih efektih nista preveč podobni. Mimogrede, Green je vztrajal pri skupini do leta 1970.

Tequila, The Champs (1958)

Tequila je inštrumentalna, malce deskarska, malo pa tudi latinskoameriška skladba, ki jo je napisal saksofonist Chuck Rio s pravim imenom Danny Flores (1929–2006). Skladba, v kateri je tudi dejansko beseda tequila, ki jo fantje vsake toliko zakričijo, je zasedla prvo mesto ameriške lestvice, kjer je vztrajala kar pet tednov. Doživela je nešteto priredb, uporabili so jo v mnogih filmih, tudi v Zajtrku pri Tiffanyju (1961) in Noči v muzeju (2006). Igrali so jo countryjevci, punkerji in rockerji, hkrati pa je himna mnogih nogometnih ekip.

Rumble, Link Wray & His Ray Men (1958)

Rumble, dobesedni prevod je ropotanje, je edina inštrumentalna skladbe v zgodovini rocka ali rock'n'rolla, ki je bila prepovedana. Cenzorske komisije so ugotovile, da je beseda rumble škodljiva za odraščajočo mladino, saj naj bi opisovala boje med tolpami. Kompozicija Linka Wraya je prelomna predvsem zaradi uporabe tehnik distorzije in tremola, ki sta bili takrat večinoma neraziskani v rock'n'rollu. Skladba na lestvicah niti ni blestela, so se pa vanjo zaljubili največji rockerji, najti jo je tudi na posebnem disku glasbe iz kultnega filma Šund.

Rebel Rouser, Duane Eddy (1958)

Leto 1958 je bilo za ustvarjalce inštrumentalnih skladb izjemno plodno. Maja je s country-rock'n'roll uspešnico zablestel eden najvplivnejših kitaristov vseh časov Duane Eddy (1938–2024). Skladbo Rebel Rouser, kjer sta v glavni vlogi kitara in saksofon, sta napisala s country zvezdnikom Leejem Hazlewoodom. Energičen komad z Eddyjevega prvega albuma Have 'Twangy' Guitar Will Travel je osvojil vse mogoče lestvice (v ZDA je bil četrti), a nikjer ni bil ravno na prvem mestu. Rebel Rouserja se morda spomnite iz filma Forrest Gump.

Sleep Walk, Santo & Johnny (1959)

Konec petdesetih so električne kitare zelo odmevale. In takšne efekte sta pri igranju uporabljala tudi brata Santo (1937) in Johnny Farina (1941). Tudi pri veliki, njuni največji uspešnici Sleep Walk, ki je leta 1959 za 14 dni osvojila prvo mesto ameriške lestvice. Skladba, ki naj bi vplivala tako na Beatlese kot na Fleetwood Mac, je doživela na desetine priredb, psihedelični Modest Mouse so ji dodali celo besedilo. Zimzelena Sleep Walk je imela tudi glavno vlogo v filmu Sleepwalkers po scenariju Stephena Kinga.

Apache, The Shadows (1960)

Rock'n'roll klasika angleškega avtorja in glasbenika Jerryja Lordana v izvedbi angleške skupine Shadows menda izhaja iz ameriškega vesterna Apache (1954) z Burtom Lancastrom. Gre za prvo veliko uspešnico skupine, ki je sicer desetletje (1958–1968) spremljala angleškega megazvezdnika Cliffa Richarda. Gre za skladbo, ki je bila kar pet tednov na prvem mestu angleške lestvice, pa še povsod po svetu so jo dobro sprejeli. Še preveč, na ameriški lestvici, recimo, so jo poznali v izvedbi danskega jazz kitarista Joergena Ingmanna.

Misirlou, Dick Dale (1962)

Melodija, ki izvira iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, nima znanega avtorja in tudi izvor, vzhodni Mediteran, ni povsem gotov. V ZDA se je melodija preselila v štiridesetih letih, svetovno priljubljenost pa si je zaslužila s podivjano surfersko verzijo Dicka Dala iz leta 1962. Dale naj bi napev prvič slišal od očeta in strica, ki sta bila libanonskih korenin. Od takrat so bile posnete različne različice (Beach Boys, Ventures, Trashmen …), a so vse zelo podobne Dalovi verziji, ki ima glavno vlogo tudi v filmu Šund iz leta 1994.

Green Onions, Booker T. and The M.G.s (1962)

Booker T. & the M.G.'s je bila v šestdesetih letih ameriška inštrumentalna skupina, ki je s svojim slogom zaslužna predvsem za razvoj južnjaškega in Memphis soula. Kot hišna skupina založbe Stax Records so v studiih pomagali Wilsonu Pickettu, Otisu Reddingu, Billu Withersu … Hkrati pa so izdali nekaj svojih inštrumentalnih skladb. Publiki so se najbolj prikupili z ritmično Zelene čebule, s katero so osvojili tretje mesto ameriške lestvice. Po drugih delih sveta je skladba lestvice prepričala šele leta 1980, ko je bila sedma na Otoku.

Samba Pa Ti, Santana (1970)

V svinčenih časih, ko avtorstvo še ni bilo tako zaščiteno, kot je danes, je bila pri nas skladba Samba Pa Ti učinkovita reklama za kavo Santana. Gre za kompozicijo, ki jo je napisal in s svojim ansamblom odigral Carlos Santana. Izdali so jo na albumu Abraxas, kasneje, leta 1973, pa še posebej kot malo ploščo. Album velja za enega najuspešnejših in konec koncev najboljših rock albumov vseh časov, samo v ZDA so prodali okoli pet milijonov izvodov. Skladba Samba za te, če prevedemo, pa je bila malo manj uspešna, več je dosegla v Evropi kot v ZDA.

Jessica, The Allman Brothers (1973)

Na četrtem albumu skupine Allman Brothers z naslovom Brothers and Sisters je sedeminpolminutna verzija ene njihovih najbolj znanih skladb Jessica. Za manj zahtevno publiko so na mali plošči doživljaje zmanjšali na štiri minute, ki pa jim morda ne uspe povezati vseh delov in delčkov skladbe, ki si jih je zamislili avtor in solo kitarist Dickey Betts (1943–2024). Album je osvojil lestvice, Jessica pa najprej ni bila uspešna. Kasneje se je to spremenilo, postala je prava pop kulturna dobrina z mnogimi priredbami ter podlagami za film in televizijo.