Najboljše gostilne na Štajerskem in v Prekmurju

Marko Pavčnik na gradu Tabor ustvarja najboljše jedi na Štajerskem. In pri tem ne filozofira veliko in ne odganja gostov z nerazumljivimi skrivnostnimi recepti. Pri Pavusu ne težijo s predavanji, kot se rado dogaja marsikje, pri Pavusu enostavno jeste – lokalno, moderno in okusno. Pa naj gre za jadranske lignje, jelenov karpačo, juho iz divjih zelišč ali smuča z jajčevci oziroma ramstek s topinamburjem. Osnovne sestavine so povezane s prilogami in zelišči, le včasih presenetijo, jasno, v okviru znosnega eksperimenta in le upamo lahko, da ga temne sile ne bodo prepričale (ne bi bilo prvič pri nas), da se mora povsem spremeniti v skladu z nekakšnimi neobstoječimi novimi trendi. Pet jedi na gradu stane 79, deset pa 129 evrov (z vinsko spremljavo 200 evrov). Na vinski karti je vse več primorskih vin, čeprav so v ospredju, logično, še vedno skoraj vsi štajerski vinarji. Imajo vse slovenske superzvezdnike, a je počasi na voljo skoraj vse, kar je treba vedeti o svetovni vinski ponudbi. Med najboljšimi je kar nekaj vin, katerih cene presegajo 500 evrov na steklenico.

Hiša Denk je eden najlepše oblikovanih gostinskih centrov v Sloveniji. V lokalu, ki ga obožujejo avstrijski gostje, ljubljenec slovenske kuharske kritike Gregor Vračko ponuja bolj kot ne ekstremno avtorsko kuhinjo, v kateri mestoma meša, včasih pa tudi šokira z različnimi sestavinami, pa naj bodo lokalne ali eksotične narave. Odvisno od dneva, idej in razpoloženja kuharja, ki bi ga lahko opisali tudi kot štajerskega nadaljevalca kuhe Ane Roš. Meni s sedmimi jedmi vas bo stal 115 evrov, degustacija vina ni določena, vinska ponudba je rahlo nejasno predstavljena.

Mojstri iz dvorca pri Celju se očitno ne predajajo in vsako leto poskušajo s kakim novim projektom. Za našo rubriko je pomembno, da lahko rečemo, da gre skoraj gotovo za cenovno najdostopnejšo avtorsko restavracijo pri nas, pethodni meni stane znosnih 65 evrov. Na jedilniku so tudi posamezne jedi, pri glavnih jedeh se cene za govedino in teletino ustavijo pri 24 evrih. Hkrati imajo eno najpopolnejših vinskih kart v Sloveniji, marsikaj strežejo na kozarec. Imajo praktično vsa slovenska vina in večino pomembnejših vin Evrope in sveta.

Rajh, prekmurska klasika, je ena najbolj tipičnih domačih gostiln na naši današnji razvrstitvi, ki so jo novi rodovi posodobili in, tudi to je treba reči, občutno dvignili cene. Meni petih jedi stane 70, sedmih pa 90 evrov. Drugače, če jeste manj komplicirano, dobite esih flajš ali bograč za 16 evrov, piščančji paprikaš za 20 evrov, telečja jetrca s prilogo stanejo 22 evrov, pečena gosja jetra pa 38 evrov. Pri Rajhu blestijo s prenovljenimi prekmurskimi recepti, vina pa so predvsem lokalna, pri krajši degustaciji petih jedi dobite pet kozarcev za 28 evrov.

Ena najzanimivejših prekmurskih restavracij v svojem vinskem hramu ponuja neponovljiv degustacijski meni. Sestavine so bogate, trikov s polovičnimi porcijami ali travicami in ostanki ne poznajo. Okusi so povezani, včasih tudi presenetljivi in ne vedno obremenjeni z Goričkim ali Prekmurjem. Pet razširjenih jedi stane 65 evrov. Vinska karta je pametno načrtovana; ker vedo, da imajo v vinogradih premalo svojih (sicer solidnih) vin za tako resno restavracijo, so si dovolili ponudbo popestriti tako s tujimi kot okoliškimi domačimi vini in šampanjci.

Del sistema mariborskega Rožmarina se odlikuje z najboljšimi mesninami v naših krajih. Imajo pršute, tatarske bifteke, sire, juhe in celo testenine ter solate, a v glavni vlogi je izjemno pripravljena govedina iz različnih delov sveta. Že pri kosilih (22 evrov) je mogoče dobiti (tudi) dober kos mesa. Drugače pa govorimo o mesninah z vsega sveta, od KZ Rače do ZDA, od Prusije do Irske in Škotske. Vinska karta je še vedno med najpopolnejšimi v Sloveniji. Ob vseh slovenskih vinih je najti predvsem rdeča vina iz Bordeauxa, Toskane, Piemonta …

V Poštni ulici v Mariboru je nastala simpatična, tudi malce gurmanska četrt, kjer je na najvišjem mestu Fudo, bolj bistro kot restavracija. Lokal, ki stremi k avtorski kuhinji mnogih idej in slogov, a sestavin ne izmaliči. Kosila treh obilnih jedi so po 30 evrov. So pa večerje lahko zelo zmerne, stejk s tartufi stane 23 evrov. Pri Fudu so najboljši, ko kuhajo prenovljeno lokalno kuhinjo, a se ne bojijo eksotičnih sestavin. Imajo nešteto vin na kozarec, jasno, veliko štajerskih vin, ob slovenski pa tudi kar nekaj tuje kapljice.

Eden najboljših bistrojev v Sloveniji se lahko pohvali z izjemno zanimivo ponudbo vin na kozarec, v kateri so tudi šampanjci. Celje je sicer eno najbolj mrtvih slovenskih mest, a ima v Laluju lokal, ki ponuja natančno pripravljena, delno avtorska kosila za 22 evrov, hkrati pa imajo na dnevnem redu tudi ponudbo, ki se giblje med avtorskimi prijemi šefa Marka Pavčnika in ustaljenimi jedmi, ki ne odganjajo neposvečenih. Telečji dunajski z vsemi prilogami stane 20 evrov, juha štiri evre, karpačo 12 evrov. Vina, vinska karta je solidna, niso draga.

Prekmurska kulinarična postojanka, kjer je ob šunkarni, mesnici in trgovini zrasla tudi gostilna. Ponujajo tradicionalne prekmurske okuse in hkrati najboljše kose uležanega mesa … Porcije so velike, cene tradicionalnih jedi tudi precej nizke, najeste se lahko že za kakšnih 30 evrov. Prestižne mesnine so seveda dražje, a nam so bile bližje in cenejše bograč, bujta repa, dödole, kranjska klobasa, ciganski zrezek … Vinska karta se je v nekaj letih presenetljivo spremenila v eno najboljših na severovzhodu, še vedno pa imajo tudi lokalna prekmurska vina.

Morda edina resna gostilna v jeruzalemskih gričkih ponuja neverjeten razgled, ki sam po sebi, s kozarcem šipona in rezino domače šunke, zadovolji tudi zahtevnejše okuse. Drugače pa se trudijo predvsem s prleško kuhinjo in občasno celo s preveč prestižnimi sestavinami in jedmi. Pokusite postržjačo, žgance, hladne mesnine, polže, divjačino in gibanico. Za večerjo pripravite kakih 35 evrov na osebo, če boste jedli specialitete klasične mednarodne kuhinje, se cene lahko zelo dvignejo. Pri vinski karti je na prvem mestu sosed Herga.