Po drugi strani je jasno, da je šla predvsem filmska industrija skozi različna obdobja eksplicitnosti. Najbolj se je poznalo leto 1934, ko so uvedli cenzuro, drugič pa v zgodnjih osemdesetih, ko je kazanje spolnosti na ekranih omilila epidemija aidsa. Sprehodili smo se po lestvici najboljših 25 erotičnih filmov, ki so jo objavili v reviji Time, po lestvici na spletni filmski strani IMDB in po blogu digitalspy ter sestavili lestvico najbolj eksplicitnih A-filmov.
Cesarstvo čutil, 1976
L'Empire des sens je originalni naslov francosko-japonskega filma iz leta 1976 v režiji in s scenarijem Nagise Ošime, ki se ga ljubitelji art filmov spomnijo tudi po nekaj kasnejšem filmu Vesel Božič, gospod Lawrence. Cesarstvo čutil, v Sloveniji najbolj gledani film (šele) leta 1983 (61.000 gledalcev), prikazuje strasten odnos med žensko in moškim na Japonskem v tridesetih letih. In čeprav je bil namenjen širšim množicam, so v njem zelo natančno prikazani neigrani spolni odnosi med glavnima igralcema Tacujo Fudžijem (gospodar) in Eiko Macudo (služabnica in bivša prostitutka). Težava je bila tudi v sami zgodbi, ob mnogih manj običajnih spolnih praksah se film konča, ko služabnica odreže gospodarju njegov spolni ud. Scenarist namiguje, da se pravi spolni odnos lahko konča samo s smrtjo. Režiser je bil na Japonskem tarča mnogih kritik in se je celo branil na sodišču, film pa je bil vsaj po delčkih prepovedan po vsem svetu, a v Evropi v celoti menda le v Belgiji. Ni pa povsem jasno, koliko je film zaslužil, samo v Franciji ga je videlo več kot milijon in 700.000 gledalcev.
Dekameron, 1971
Italijanski umetnik Pier Paolo Pasolini je, preden se je odločil posneti skoraj pornografski film Salò, posnel erotično trilogijo s filmi Dekameron, Canterburyske zgodbe (1972) ter Cvet 1001 noči (1974). Vsi filmi so sestavljeni iz niza kratkih zgodbic, podobno kot njihove starodavne knjižne predloge. Pasolinijevo serijo pa odlikujejo humor, neposrednost pri spolnosti in neverjetno število simpatičnih naturščikov, ki dajejo filmom poseben šarm. Posebnih nagrad Dekameron ni dobil, ga je pa v Italiji bojda videlo več kot 11 milijonov gledalcev.
Globoko grlo, 1972
Filmu Deep Throat ne moremo pripisati umetniških ambicij, vendar gre za skoraj prelomno delo, ki je ob množici naključij postalo izredno pomembno. Govorimo o prvem pornografskem filmu, ki ga je lahko, kljub temu da je bil marsikje prepovedan, videla tudi običajna publika. Dogajanje filma se vrti okoli mlade ženske (Linda Lovelace), ki ne more doživeti orgazma, potem pa njen zdravnik ugotovi, da je njen klitoris globoko v grlu, in takrat začne reševati svoje težave. Vložili so okoli 50.000 dolarjev in jih zaslužili okoli 50 milijonov.
Zadnji tango v Parizu, 1972
Le Dernier Tango à Paris po francosko je erotična drama iz leta 1972, ki jo je režiral italijanski režiser Bernardo Bertolucci. In prispeval s Francom Arcallijem tudi scenarij. Zgodba o zrelem Američanu, ki ima odprto erotično razmerje z mlado Parižanko (Marlon Brando, Maria Schneider), je presegla klasično ljubezensko zgodbo in prepričala tako kritike kot občinstvo. Kljub rezanju nekaterih erotičnih prizorov in prepovedi obiska mladine so zaslužili skoraj 100 milijonov dolarjev. Brando in Bertolucci sta dobila vsak svojega oskarja.
Emmanuelle, 1974
V enem prvih erotičnih filmov, ki so jih prikazovali v običajnih kinematografih, je nizozemska manekenka in igralka Sylvia Kristel upodobila spolno promiskuitetno Emmanuelle. Zgodba filma sledi romanu Emmanuelle: Radosti žensk, ki je bil objavljen leta 1959 in govori o dekletu, ki se na dopustu v Bangkoku poda v vrsto spolnih avantur z ženskami in moškimi. Kritiki so film, ki ga uvrščajo med mehke pornografske, sesuli, je pa v dvoranah res dobro zaslužil in dobil nekaj nadaljevanj. Eno tudi letos, ko Emmanuelle igra Noémie Merlant.
Salò ali 120 dni Sodome, 1976
Salò o le 120 giornate di Sodoma, kot je italijanski naslov enega najbolj kontroverznih filmov vseh časov, je zadnje delo genialnega italijanskega režiserja Piera Paola Pasolinija, preden so ga ubili. Zgodba: v fašističnem mestu Salò na severu Italije leta 1944 se štirje gospodarji (sodnik, predsednik, vojvoda in škof) izživljajo nad ugrabljenimi mladoletnimi deklicami in fanti. Njihove perverzije vključujejo posilstva, homoseksualne odnose, sadizem in celo koprofagijo. Na koncu ugrabljene zverinsko ubijejo. Film je prepovedan skoraj povsod.
Strasti, 1983
In Love, kot je originalni naslov filma, je prvi ameriški pornografski film, ki je postal velika uspešnica tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji. Leta 1986 so v Sloveniji zanj prodali več kot 100.000 vstopnic. A film v režiji Chucka Vincenta, s pornoigralcema Jerryjem Butlerjem in Kelly Nichols, je pravzaprav prav posebna melodrama in kljub temu, da velja za pornografski film, ga strokovnjaki za tovrstne žanre zaradi solidne igre in scenarija ter resnega proračuna postavljajo nekam med erotične filme in filme zlatega obdobja ameriške pornografije.
Zaveza, 1996
Bound je ameriška kriminalna erotična drama o dveh dekletih, ki oropata in ponižata mafijsko združbo (Joe Pantoliano, Christopher Meloni, John Ryan). Ob sijajni filmski kriminalki je film prinesel natančno izdelano ljubezensko zgodbo med glavnima akterkama (Gina Gerson in Jennifer Tilly), ki se vmes spustita tudi v nekontrolirane spolne odnose. Film v režiji transžensk, sester Lane in Lilly Wachowski, ima kultni status, režiserkama pa ni prinesel takšnega dobička kot recimo serija filmov o Matrici. Kljub temu je Zaveza eden najboljših lezbičnih filmov vseh časov.
Vroče noči, 1997
Boogie Nights, kot je naslov v originalu, ni erotični, še manj pornografski film. Gre za spretno režirano satiro Paula Thomasa Andersona, ki očitno dovolj natančno, celo izkušeno, opisuje blišč, bedo, norosti in neumnosti ustvarjanja trdih pornografskih filmov. Mark Wahlberg igra pornozvezdnika začetnika z zelo velikim spolnim udom, ki v filmih s hudo pomanjkljivim scenarijem in ob filmih zadovoljuje soigralke in prijateljice. V film z Burtom Reynoldsom, Julianne Moore in Heather Graham so vložili 15 in iztržili 43 milijonov dolarjev.
Jaz pa tebi mamo, 2001
Mehiška megazvezdnika, v tistem času še rosno mlada Gael Garcia Bernal in Diego Luna, se odpravita na kratko potovanje z dvajsetletno Španko (Maribel Verdú). Eksplozivni trio, kot so ga poimenovali, poskrbi za pester erotični program, ki ga na koncu, sicer bi bil film lahko povsem povprečen film ceste, zapečatita priznanje in huda tragedija. Gre za enega najpomembnejših filmov mehiškega z oskarjem nagrajenega režiserja Alfonsa Cuaróna. Za enostaven film (Y tu mamá también) so porabili okoli pet in zaslužili 33 milijonov dolarjev.
