Vpogled v oblikovanje naših denarnic in služb lahko dobimo z makroekonomsko analizo. Običajno celo ljudje z ekonomskimi diplomami govorijo, da je makroekonomska analiza tista, ki govori o gospodarstvih držav, celin, sveta, in ne o trgih, podjetjih in gospodinjstvih, kar spada v mikroekonomiko. A to ni točno: makroekonomika razlaga gospodarstvo z agregati, kot so BDP, zaposlenost, izvoz, uvoz, investicije in podobno. Tako bo tudi v tem tekstu. Po desetletjih predavanj makroekonomike se ne morem znebiti vtisa, da gre pri makroekonomiki za pripovedovanje zgodb, pripovedk, podobnih tistim, ki jih govorimo otrokom. A imajo tudi najbolj nenavadni zasuki v teh zgodbah logično jedro in suhe številke. Niso pravljice. Logika povezuje hipoteze in teoreme v teorije, številke pa so le statistika, ki jo poskušamo pojasniti. Še opozorilo: skoraj vse dinamike in ravni agregatov, ki jih uporabljam v tem članku, so iz Ekonomskih ogledal, ki jih izdaja Umar. Podatki v grafih za leto 2024 pa so le uradne ocene, zarisane zato, da bi bralci lažje razumeli celo zgodbo.
Začnimo pri zunanjih listih ali platnicah teh zgodbic. Recimo, da je bil za leti 2020 in 2021 odgovoren Janša, podedoval pa je od Šarca leto 2019, in da je bil za leti 2022 in 2023 odgovoren Golob, podedoval pa je razmere v letu 2021 od Janše. Za začetek začnimo pri koncu in navedimo le tri številke. Janša je povečal denarni BDP na prebivalca v tekočih cenah za 1630 evrov, Golob pa za 5476 evrov. A realno je bilo to povečanje BDP pri Janši za 840 evrov in pri Golobu za 769 evrov. Pri tem sem upošteval rast cen na drobno (CPI, povprečje leta), ki po mojem mnenju najbolj neposredno kaže pogled gospodinjstev na cene. Ob tem so denarne bruto plače na zaposlenega narasle pri Janši za 216 evrov in za 285 evrov pri Golobu. A realno je to pomenilo 156 evrov več pri Janši in 91 evrov manj pri Golobu. In mogoče še zaposlenost v obliki formalno delovno aktivnih: pri Janši jih je bilo več za 6000, pri Golobu za 33.000.
Sklep iz takega spopada je potem: pri Janši se je rast BDP pokazala v realni rasti bruto plač, pri Golobu pa se ni. To pomeni, da so rast BDP pri Golobu vtaknili v žep prejemniki kapitalskih dohodkov, pri Janši pa ljudje z delavskimi dohodki.
Vpogled v podatke kaže, da je bila rekordna inflacija v letu 2022 ubijalska za delavce in skrita nagrada za kapitaliste v slovenski vse bolj razslojeni družbi, česar pa ni mogoče reči za šokantno pandemijo covida-19, ki je označevala Janšev čas v vladi.
