Janus, ki je bil tisto leto na razprodanem spektaklu ob koncu sezone v Planici zgolj predskakalec, je bil morda edini, ki je Peterki lahko kaj vzel. In vzel mu je slovenski rekord. Nepričakovan polet smučarskega skakalca, ki je že zaključeval kariero, je dal Primožu Peterki kar nekaj težkega dela in šele leta 2000 je Janusov rekord popravil na 212 metrov.

Mož v ozadju

Kot smučarski skakalec je član šišenske Ilirije in jugoslovanski reprezentant Goran Janus prvič nastopil na tekmah svetovnega pokala 16. decembra 1989 v japonskem Sapporu tekmo je dobil Ernest Vettori, Primož Ulaga je bil trinajsti, Janus pa za začetnika soliden štiriindvajseti. Naslednji dan je bil Janus najboljši član slovenske ekipe z enaindvajsetim mestom. A zdi se, da mu kariera ni šla tako strmo navzgor, kot bi si morda obetal; v naslednjih treh sezonah se mu je uspelo med deseterico v svetovnem pokalu uvrstiti le enkrat, v Bad Mitterendorfu oziroma v Kulmu, ko je zasedel osmo mesto. V svetovnem pokalu je nastopil dvaintridesetkrat in na višku svoje kariere osvojil točke trinajstkrat. Kot rečeno, je bil slovenski rekord, ki ga je držal tri leta, verjetno največji uspeh njegove kariere, čeprav ga je dosegel kar pet let po svojem tekmovalnem vrhuncu.

Po tekmovalni karieri se je Goran Janus povsem posvetil trenerskemu poslu, čeprav ga, kljub mnogim uspehom in priporočilom, dolgo časa niso uvrščali med naše najboljše. Veljal je za delavca v ozadju, za tistega, ki pomaga "pravim" trenerjem, da lahko delajo. A tisti, ki nordijsko smučanje in smučarske skoke bolje poznajo, pravijo, da so bili vsi uspehi naših smučarjev v zadnjem desetletju neposredno povezani z delom Gorana Janusa. Recimo: Goran Janus je bil pomočnik trenerja Matjaža Zupana leta 2002, na olimpijskih igrah v ameriškem Salt Lake Cityju, ko so naši v postavi Robert Kranjec, Peter Žonta, Damjan Fras in Primož Peterka na veliki skakalnici osvojili bronasto kolajno, za Nemci in Finci. In Goran Janus je bil zraven, kot pomočnik trenerja Zupana, tudi leta 2005, ko je na svetovnem prvenstvu v nemškem Oberstdorfu Rok Benkovič osvojil zlato medaljo na manjši skakalnici, moštveno pa so bili naši v postavi Rok Benkovič, Primož Peterka, Jure Bogataj in Jernej Damjan bronasti, za Avstrijci in Nemci.

Poznavalci pravijo, da se je Janus od Matjaža Zupana naučil veliko dobrega in da je videl tudi, kaj je narobe. Še posebej izrazito v lanski sezoni, ko je bil Goran Janus zgolj trener slovenske B-ekipe, ki je nastopala v drugorazrednem celinskem pokalu. Janus je vzgojil zmagovalca tega pokala Roka Zimo, sicer pa je naša B-reprezentanca v celinskem pokalu dosegla kar 33 uvrstitev med prvo trojico, skakalci pa so pod njegovim vodstvom pobrali tudi vse moštvene zmage v celinskem pokalu. In če smo malce grobi: lani je imela Slovenija B-reprezentanco, ki je bila konkurenčna A-reprezentanci, kar je povsem nerazumljivo in skregano z zdravo pametjo.

Ko smo se zadnjič pogovarjali o liku in delu trenutno očitno najbolj vročega slovenskega športnega trenerja, in kot kaže, tudi enega najboljših skakalnih trenerjev na svetu, mi je neki bivši skakalec rekel, da se imamo za to, da so Janusa imenovali za selektorja slovenske skakalne reprezentance, zahvaliti zgolj naključju. Janusu v vrhu našega smučanja nikoli niso povsem zaupali, ker se kot pomočnik trenerjev reprezentance v preteklosti nikoli ni želel prilagoditi prvim trenerjem, vedno je imel svoje ideje in svojo vizijo, ki se je le redko skladala z idejami glavne stroke. Po drugi strani ni imel imidža pametnega strokovnjaka, ki lahko v nekaj besedah reši svet - ni se znal postaviti zase.

Predsednik nordijskega dela smučarske zveze Ljubo Jasnič lansko pomlad ni in ni hotel podaljšati pogodbe s prejšnjim trenerjem Matjažem Zupanom. Ni povsem jasno, ali je šlo za lenobo ali Jasnič ni našel časa ali so bile finančne zahteve Zupana prevelike ali pa je Desusov športni politik zgolj želel, da se Zupan umakne. Ker so torej v vodstvu nordijskih disciplin odlašali, je Matjaž Zupan dobil ponudbo za trenerja francoske reprezentance, jo sprejel in prostor za Gorana Janusa se je na široko odprl. Ali kot je zadnjič povedal star šišenski skakalec: "Vzeli so ga, ker ni bilo druge variante."

Disciplina in brez kompromisov

Diplomant Fakultete za šport, tekmovalec, ki je svojo trenersko pot, tako kot skakalno, začel pri Iliriji, je bil torej pred tem, da pri razmeroma poznih 41 letih ustvari podobne zgodbe, ki so mu že uspele z Zupanom, in takšne, ki jih je lani režiral v evropskem pokalu. A že prvi rezultati so začeli govoriti sami zase. Janus, ki prisega na totalno disciplino in ne trpi kompromisov, je postavil ekipo strokovnjakov, v kateri poleg veterana Janeza Grilca izstopa tudi mladi Nejc Frank, bivši skakalec, in kot pravijo, eden najbolj nadarjenih skakalnih trenerjev. Janus prisega na svetovanje psihologov in na kondicijske priprave, pri katerih pomagajo najboljši atletski trenerji. Kljub strogi disciplini pa poskuša vzpostaviti v moštvu čim boljšo klimo. V pomoč mu je gotovo tudi dejstvo, da je v deveterici, ki nastopa za prvo reprezentanco, veliko šaljivcev, še bolj pa k dobri klimi pripomorejo res neverjetni rezultati zadnjih tekem. Naša reprezentanca v postavi Peter Prevc, Robert Kranjec, Jurij Tepeš in Rok Šinkovec je dobila ekipno tekmo za svetovni pokal v Oberstdorfu, kljub temu da je Peter Prevc padel pri sicer rekordnem 225,5 metra dolgem poletu. In zdaj je že jasno, da bo reprezentanca ravno po tej zmagi osvojila več točk v pokalu narodov, kot so jih slovenski skakalci zbrali v rekordni sezoni 2002/03 (2315 točk).

Po drugi strani lahko v svetovnem pokalu zaradi dobrih uvrstitev na vsako tekmo že prijavijo šest tekmovalcev (pred časom smo se bali, da bodo zaradi slabih uvrstitev padli na tri tekmovalce), kar samo po sebi pomeni tudi več denarja, saj svetovna zveza v tem primeru plača vse stroške prevoza in bivanja za deset oseb, to pa pomeni, da lahko reprezentanca poleg trenerjev na tekmo pripelje še fizioterapevte, psihologe...

Zdi se, da se je pri naših skakalcih skupaj z nastopom Gorana Janusa in njegovega strokovnega moštva spremenila tudi filozofija. Če smo še lani verjeli, da moramo biti zadovoljni, če se en slovenski tekmovalec uvrsti med svetovno trideseterico, je zdaj cilj drugačen - na vsaki tekmi si želi čim višje vseh šest tekmovalcev, ki lahko nastopijo. Da pa bi bila stvar še bolj "komplicirana", so skakalci poskrbeli na letošnjem slovenskem prvenstvu v Kranju, ko so iz ozadja že trkali mlajši; zmagal je sicer Peter Prevc, Robert Kranjec in Jernej Damjan pa sta zaostala za najboljšimi. Sicer pa poznavalci vidijo največjo kvaliteto Gorana Janusa ravno v elementu, ki so ga v zadnjih letih najbolj zanemarjali: kadar ima trener talentirane skakalce, jih je treba izkoristiti, ne pa čakati pet sezon, da se bodo razvili. In to naj bi bilo tisto, kar Goran Janus v športu menda najbolje zna.