Tamkajšnje prebivalstvo se proti vročini skuša zaščititi z drevesi in grmovjem, ki jim poleg sence in nižjih temperatur pogosto zagotavljajo tudi hrano ali naravna zdravila. Ekologinja Harini Nagendra, ki na univerzi v Bangaloreju raziskuje vplive podnebnih sprememb in vročinskih valov na indijska mesta, pa pravi, da ima to njihovo početje še en pozitiven vidik. Medtem ko se je v bogatejših predelih mest pod vplivom kolonizacije na vrtove in ulice naselila večinoma tuja vegetacija, ki v glavnem služi za okras, je kar 70 odstotkov dreves in grmičevja v revnih predmestjih avtohtonih in so tudi vir hrane.

Harini Nagendra se zato zavzema, da bi obširno znanje starejših generacij o teh drevesih in grmičevju, o njihovi uporabi in koristih zapisali, ga predali mladim in jim s tem dali v roke vsaj eno od orodij, s katerimi bi ublažili posledice podnebnih sprememb. Profesorica in raziskovalka, ki je v 90. letih kot ena prvih znanstvenic v Indiji pri prepoznavanju sprememb v mestih začela uporabljati satelitske posnetke in je prejemnica številnih odlikovanj s področja znanosti, pa ima še en, malce nenavaden konjiček. Z veliko navdušenja in strasti namreč piše kriminalke; Detektivski klub iz Bangaloreja je bil naslov prve, sledili sta ji Morilec pod rdečo luno in maja letos Gadje gnezdo.