Ko je neka informacija popularna na omrežjih, jo povzamejo še mediji. Ti naj bi bili glavni branitelj resnice in vsako stvar trikrat preverili, a v resnici se danes objavi vse, za kar se pričakuje, da bo prineslo klike, všečke in sledilce. Ljudje verjamejo vsakemu in vsemu. Zato lažne novice danes poganjajo proteste in izgrede, netijo vojne in sovraštvo.
Svet je sicer takšen že od nekdaj, le da se danes polje, primerno za sejanje lažnih novic, po zaslugi informacijske tehnologije razteza že daleč za horizont. Nikogar pa ni, ki bi nam povedal, kaj je laž in kaj resnica. Tudi resnica je namreč lahko le dobro zapakirana laž. Družbena omrežja so spremenila način komuniciranja, obveščanja in deljenja trenutkov našega vsakdanjega življenja. Uporabljamo platforme, kot so facebook, X, instagram in tiktok, da ostanemo v stiku s prijatelji in družino, delimo svoje izkušnje, smo obveščeni in izražamo svoja mnenja. Toda poleg te osebne in pogosto površne uporabe imajo družbena omrežja veliko bolj zapleteno in včasih zaskrbljujočo vlogo v družbi.
Lažna novica, ki je zanetila izgrede
V ponedeljek, 29. julija, je 17-letni napadalec v obmorskem mestu Southport na severozahodu Anglije zabodel in ubil tri otroke, še osem ljudi je bilo v napadu ranjenih. Imena napadalca niso javno objavili, saj gre za mladoletno osebo.
Že nekaj trenutkov po dogodku so se na družbenih omrežjih pojavile informacije, da je osumljenec muslimanski prosilec za azil, ki je lani nezakonito prišel v Anglijo v enem od čolnov, ki prečkajo Rokavski preliv, kar je na noge spravilo številne domačine, nastrojene proti migrantom. Dan kasneje, v torek po večerni maši v spomin na žrtve napada v Southportu, so v mestu izbruhnili prvi izgredi, v sredo in v noči na četrtek pa so se nemiri razplamteli v več krajih po Veliki Britaniji, med drugim v Londonu, Hartlepoolu, Manchestru in Aldershotu. Protesti so trajali več kot štirinajst dni in še danes niso povsod zamrli.
Čeprav je policija informacijo, ki je krožila po spletu, kmalu zanikala in je postalo znano, da se je mladoletni morilec rodil v Britaniji, da je avtističen, da sta njegova starša, ki sta se v Britanijo preselila iz Ruande, hodila v cerkev, ne pa v mošejo, nasilnih protestov to ni ustavilo. Skrajna desnica je dolgo čakala na priložnost, ob kateri bi dobila podporo ne le somišljenikov, ampak tudi številnih drugih Angležev, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec in imajo občutek, da so postali drugorazredni državljani, za kar krivijo priseljence, ki naj bi jim kradli delovna mesta, bolniške postelje, občinska stanovanja in socialno podporo. Priložnost jim je dala lažna informacija.
Vpliv laži na družbo
Postavlja se vprašanje, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na tveganje za družbeno varnost, kako lahko ta orodja vplivajo na družbo ali jo celo destabilizirajo in kako lahko posamezni uporabniki zmanjšajo tveganja. V britanskih šolah nameravajo po nedavnih izgredih skrajnih desničarjev prilagoditi učne načrte in otroke naučiti prepoznati lažne informacije in teorije zarote na spletu. »Bolj kot kadar koli prej je pomembno, da mladim damo znanje in spretnosti, da se bodo lahko vprašali, ali je res, kar vidijo na spletu,« je ob tem dejala britanska ministrica za izobraževanje Bridget Phillipson.
Širjenje lažnih informacij ni novodobna pogruntavščina. Njegovo korist je morda še najbolje orisal nacistični minister za propagando Joseph Goebbels, ko je dejal, da če laž ponoviš tisočkrat, bo postala resnica. »Lažne informacije so od nekdaj izkoriščali vladarji za to, da so lahko vladali. Laž, ki jo ponavljajo politiki, mora biti gromozanska laž, tako gromozanska, da je videti verjetna, ker je tako nemogoča, da se nihče ne bi tako zlagal. Ni pomembno, ali je nekaj res ali ni. Pomembno je, da je privlačno in zanimivo ter da se širi in pritegne pozornost. Nekdaj so bile lažne novice predvsem namenjene zavajanju, danes pa so namenjene tudi temu, da opozorite nase, da pokažete, da sploh obstajate. Takšne objave so vedno oziroma bolj pogosto všečkane, bolj deljene in bolj komentirane kot druge in te izstopajo iz povprečja. Tista dejanska resničnost je nekoliko dolgočasna, zato očitno potrebujemo lažne novice,« pravi antropolog Dan Podjed, ki pri svojem delu raziskuje tudi značilnosti spletnih omrežij.
Ob tem dodaja, da predstavlja svet, v katerem ne vemo več, kaj je res in kaj ne drži, plodna tla za razrast populizmov in ugodno klimo za populiste, ki lažne novice tako delijo kot tudi namenoma producirajo. »Razdeljenemu in zmedenemu ljudstvu, ki ne pozna več trdne informacijske osi, je namreč najpreprosteje vladati,« meni.
Zgodba o vročinskem valu
Tudi v Sloveniji se z lažnimi informacijami in novicami srečujemo že dolgo. Navsezadnje je režim po drugi svetovni vojni zgledno povzel propagando premaganega sovražnika in z njeno pomočjo vladal lepo število let. Po osamosvojitvi so se veščin hitro priučili novi obrazi na političnem parketu, s prihodom družbenih omrežij pa je bila možnost razširjanja lažnih informacij v eter dana sleherniku. Kakšno moč lahko dosežejo, je bilo nazadnje najbolje zaznati v kovidnem času, ko so lažne in zavajajoče informacije, ki so se širile po družbenih omrežjih, povzročile nasilne proteste v Ljubljani.
Za lažne novice je vedno dober čas tudi pred volitvami. »Takrat znajo politiki in politične stranke širiti informacije o svojih nasprotnikih, ki niso resnične. Ko ljudje vidijo takšno informacijo, ji verjamejo in si ustvarijo vtis o nekom, pa naj bo to Luka Mesec, Robert Golob ali Janez Janša, hitro si lahko koga predstavljajo v drugačni luči, kot so ga videli doslej. To je cilj. Zato so lažne novice tudi močno politično orožje,« razlaga Podjed.
Ker na obzorju trenutno ni novih volitev, evropske so že za nami, politiki pa se v tem času tradicionalno posvečajo nabiranju novih moči, je na tem polju zatišje. A iz mode nikoli ne pridejo novice in informacije o podnebnih spremembah. Navsezadnje smo se v tem tednu mukotrpno prebijali skozi nov vročinski val v letošnjem letu.
»Prav v teh dneh dobivajo lažne informacije o neupravičeni skrbi zaradi podnebnih sprememb velik zagon. Širi se odlomek iz časopisa, kako je bilo vroče v preteklosti, zato tudi današnji vroči dnevi niso nič posebnega. Po eni strani je to res, vendar je treba postaviti tisti časopisni odlomek v nekak kontekst – pravilnost meritev, način merjenja temperature in tudi to, da so bile visoke temperature v preteklosti na določene dneve, ne pomeni, da danes ne živimo v času, ko so povprečne temperature vse višje, ko se nam pred nosom dogajajo podnebne spremembe. Ne vem, kaj nam še mora pasti na glavo, da se bomo zavedeli tega problema, ki je dejansko tukaj. Zanimivo je, ko spremljam te objave na družbenih omrežjih, koliko ljudi potem komentira, ja, saj smo vedeli, nič se ne dogaja, vse skupaj je brezveze, tukaj gre za globalno zaroto,« pravi Podjed. Dodaja, da se dogaja zanimiv paradoks, da staremu članku, ki kroži po omrežju in ni niti v celoti objavljen, ljudje zaupajo, izjavam strokovnjakov z okoljske agencije in klimatologom, ki opozarjajo na podnebne spremembe, pa ne.
Glavno gonilo je denar
Meni še, da se moramo zavedati, da je postfaktični oziroma poresnični čas, v katerem živimo, odlična podlaga za zaslužke tistih, ki pletejo omrežja, po katerih se širijo novice. »Oni so tisti, ki imajo od širjenja novic največ. To niso vplivneži in vplivnice, ki lahko veliko zaslužijo s svojimi objavami. Največ zaslužijo, in tega se moramo zavedati, lastniki omrežij. Mark Zuckerberg, Elon Musk in vsi tisti, ki imajo v lasti platforme za širjenje novic. Vsakič ko všečkamo, delimo ali komentiramo kakšno novico, njim zažvenketa v mošnjičku. Zato tudi ne naredijo nič, resnično nič, da bi se tovrstne novice zajezile. Tudi če kdo takšno novico ali žaljiv komentar prijavi, se praviloma ne zgodi nič.«
Že seznam desetih najbogatejših ljudi na svetu razkriva, da so na njem v večini tisti, ki pletejo omrežja, na katerih živimo, oziroma vlagajo v infrastrukturo za širjenje lažnih novic. Njihova finančna moč je večja od finančne moči marsikatere države. Če ima ena oseba v rokah takšno finančno moč, je težko doseči, da bi lahko njihov poslovni model postal drugačen. Med omenjenimi v zadnjem času najbolj izstopa lastnik omrežja X, prej Twitter, in številnih drugih dobičkonosnih podjetij Elon Musk, tudi odkrit podpornik in donator Donalda Trumpa. Med drugim ga krivijo za podpihovanje izgredov v Veliki Britaniji, saj je na omrežju X objavil, da je državljanska vojna v Veliki Britaniji neizbežna. Ob tem ne gre zanemariti njegovega vpliva in pozornosti, ki jo ima predvsem zaradi objav na omrežju X, na ameriške volitve. Tamkajšnji Center za boj proti digitalnemu sovraštvu je prejšnji teden objavil, da je Musk od januarja na omrežju X objavil najmanj 50 objav, ki vsebujejo lažne ali zavajajoče informacije o predsedniških volitvah. Objave pa so imele 1,2 milijarde ogledov.
Prejšnji teden se je Musk soočil tudi s številnimi kritikami, ker je s svojimi sledilci delil videoposnetek, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence, v katerem nastopa Trumpova demokratska tekmica, podpredsednica Kamala Harris. V njem glas, ki posnema Harrisovo, predsednika Joeja Bidna označi za senilnega in takšnega, ki ne ve ničesar o vodenju države. Videoposnetek, ki so si ga ogledali milijoni, ni vseboval nobenega znaka, da gre za parodijo, razen smešnega emotikona. Šele kasneje je Musk pojasnil, da je bil video mišljen kot satira.
Nevarnosti lažnih novic
Raziskave so pokazale, da se lažne novice na platformah, kot so X, facebook in tiktok, širijo šestkrat hitreje kot prave informacije. Družbena omrežja so tako postala tudi odlično orodje za vpliv na ljudi. Političnim voditeljem in strankam omogočajo neposredno interakcijo z njihovimi volilci, saj obidejo tradicionalne medije in nadzorujejo svoje sporočilo tako, da velikokrat ciljajo na mlado občinstvo. Na platformah zato ne manjka primerov dezinformacijskih kampanj, ne glede na to, ali gre za neutemeljene govorice, lažne račune ali politične trole.
Dogaja se povsod po svetu. Afriški center za strateške študije je marca 2024 poročal, da predvsem mladi, ki najpogosteje uporabljajo te platforme, postanejo glavne tarče napačnih informacij in manipulacij. Vse več držav je tudi začelo uporabljati družbena omrežja za tako imenovano informacijsko vojno, v kateri bijejo bitke z lažnimi informacijami. Njihov namen je vplivati na javno mnenje, destabilizirati politične nasprotnike in spodbujati nacionalne interese. Vmešavanje v volitve prek družbenih omrežij je postalo vsakdanje, na tak način se podpihujejo vojne in neti sovraštvo.
Potencialno nevaren vpliv omrežij pa se ne ustavi pri politiki ali dezinformacijah. Spletne platforme so postale plodna tla tudi za širjenje ekstremistične retorike, saj so enostavno dostopne in ponujajo možnost neposrednega stika s posamezniki. Raziskave kažejo, da ekstremistične organizacije pogosto uporabljajo omrežja za širjenje svojih ideologij, pri čemer pogosto ciljajo na ranljive mlade ljudi in izkoriščajo njihov občutek izključenosti ali iskanje identitete. Enemu takšnih primerov smo bili priča pred kratkim, ko se je izkazalo, da sta bila prijeta osumljenca, ki naj bi teroristični napad izvedla ob koncertu pevke Taylor Swift na Dunaju, pod velikim vplivom berlinskega pridigarja Abula Barae, ki je oblastem znan zaradi podpihovanja sovraštva. Oba sta v stik z njim stopila prek spleta oziroma družbenih omrežij.
Tehnološka podjetja bi sicer lahko veliko prispevala k reševanju teh težav in bi lahko sodelovala pri razvoju učinkovitih strategij za odkrivanje napačnih informacij in dezinformacij ter za boj proti njim, s čimer bi zagotovila, da bi družbena omrežja postala zanesljiv vir informacij, in ne orodja za manipulacijo in zavajanje, kot so trenutno. Vendar jim to ni v interesu, saj bi v prvi vrsti s tem oklestila dobiček, po drugi strani pa so se ujela v zaskrbljujočo past algoritmov, ki so jih – v želji po maksimiranju dobička – sama razvila.
Vloga algoritmov
Pomembno vlogo pri razširjanju lažnih informacij in novic imajo namreč tudi algoritmi oziroma programska oprema, ki poganja omrežja. Za njih nihče natančno ne ve, kako delujejo, dejstvo pa je, da v ospredje postavljajo tisto, kar je ljudem všeč, kar jih zanima, kar delijo in všečkajo. Algoritmi so imeli po mnenju raziskovalcev pomembno vlogo tudi pri razpihovanju nasilnih izgredov v Veliki Britaniji. Tako je tamkajšnji Inštitut za strateški dialog objavil, da je bilo lažno ime prosilca za azil, ki naj bi domnevno izvršil zločin, samo v enem dnevu na omrežju X objavljeno več kot 30.000-krat. »Lažno ime, ki so ga pripisali napadalcu, je po omrežju krožilo organsko, vendar je bilo zaradi algoritmov velikokrat priporočeno uporabnikom. Omrežja so zato razširila dezinformacije, ki uporabnikov drugače ne bi dosegle. Tudi še potem, ko je policija že potrdila, da je ime lažno,« so zapisali v objavi.
Britanske oblasti so zato prepričane, da so algoritmi in računalniški boti še povečali širjenje lažnih informacij. »Govorimo o sistemu, ki deli tisto, kar je sporno, udarno, ostro in tudi neverjetno. Ne samo algoritmi v sistemih, tudi naši človeški 'algoritmi' oziroma naš način razmišljanja in interpretiranja stvarnosti je tak, da je tisto, kar je sporno, za nas bistveno bolj zanimivo kot tisto, kar je spravljivo. Zanimivo v smislu, da vzbudi našo pozornost in takoj, ko jo vzbudi, takšno novico opazimo in delimo. Ni pomembno, ali jo všečkamo s prstom navzgor, srčkom ali jeznim obrazom. Bolj ko so mešani vtisi in emotikoni, bolj ko je mešan njihov nabor, bolj je novica zanimiva, saj vzbuja mešane občutke. Tisto, kar je sporno in nas spravlja v nelagodje, se prej deli. Tu so se odlično poklopili računalniški in človeški algoritmi,« pravi Podjed.
Pomembna vloga medijev
Ena od rešitev, ki jo v prihodnosti vidi tudi na področju boja proti lažnim novicam na spletu, je ponovna vzpostavitev zaupanja v medije, saj naj bi bili prav oni tisti, ki bi morali znati ločiti zrnje od plev in vsako informacijo trikrat preveriti. »Sam spremljam vedno manj medijev, poskušam pa spremljati tiste, ki so kredibilni. Mediji morajo znova vzpostaviti zaupanje vase. Novinar je konec koncev strokovnjak, ki novico identificira, pozna kot relevantno, preveri, ali je resnična, in jo potem objavi. Mediji so konec koncev tisti, ki branijo resnico. Zato mislim, da potrebujemo kakovostno novinarstvo in dobre medije. Potrebujemo tudi javno radiotelevizijo, ki skrbi za to, da so novice kredibilne, da se lahko takoj zavre širjenje lažnih novic.«
Kako to narediti? Podjed predlaga, da se čim večkrat odklopimo, pogledamo stran od zaslona, se dobimo v živo in se pogovarjamo. »To je tisto, kar je ljudem blizu. Druženje in pogovor v živo iz oči v oči. Na tak način se vzpostavlja družba in na tak način dobimo tudi informacije in novice, ki so najbolj relevantne. Ne govorim, da je treba izbrisati svoje profile na družbenih omrežjih. Če želite, jih lahko, ker jih imamo tako in tako preveč. Bolje bi bilo, da bi se ljudje ponovno naročili na kakšen časopis in enkrat na dan prebrali preverjene in selekcionirane novice, ki so navsezadnje tudi pomirjajoče, saj dajejo upanje, da svet še vedno stoji na nekih trdnih temeljih.«
Z mediji je lahko dandanes tudi križ. Pravno gledano je lahko medij v Sloveniji samo pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki so določeni v prijavi za vpis v razvid medijev. Mora imeti odgovorne osebe in izpolnjevati pravila in etične ter cehovske norme, ki mediju pritičejo. S pojavom svetovnega spleta in družbenih omrežij pa je lahko medij, to se pravi nekdo, ki prenaša informacije in novice, vsakdo. Posameznik je prevzel vlogo novinarja, urednika in razpečevalca informacij. Zaradi odprtosti in svobode spleta si lahko kdor koli omisli spletno stran, jo dopadljivo poimenuje in zaradi večje prepoznavnosti doda še številko 24, ji nadene medijsko podobo, na dnu strani pa v izogib morebitnim težavam zapiše, da gre za spletno stran z novicami. Kdo bo preveril, ali so resnične ali lažne?
Strokovnjaki večinoma svetujejo, da moramo za prepoznavanje lažnih informacij in novic zgraditi svojo digitalno pismenost, se izogibati algoritemskim pastem ter prijavljati in blokirati sumljive informacije ali problematično vsebino. V vsakem primeru pa nam še vedno ostane odklop.
