Sodeluje pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, je urednik inštitutske zbirke Slovarji ter podpredsednik znanstvenega sveta ZRC SAZU. Piše sodobne šolske slovnice, učbenike, kolumne in je velik ljubitelj glasbe.
Osemnajst let je raziskoval, kako je nastajalo prvih petdeset slovenskih knjig, ki jih je med letoma 1550 in 1603 napisalo 19 avtorjev. Leto in dva meseca je pisal tekst, ga v zadnjih treh letih na podlagi sprva luksuzne izdaje še dodatno dopolnjeval in izšla je knjiga Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig. Opremljena je s fotografijami knjig, njihovih naslovnic in tipičnih strani, ki so jih fotografirali po vsej Evropi, saj so mnoge ohranjene v le nekaj izvodih.
Naslov Stati inu obstati ima najbrž globlji pomen, več kot to, da je pač citat iz ene od Trubarjevih knjig? In zelo pogosto se uporablja v naslovih člankov, kolumn.Moram reči, da so mi kot znanstveniku bolj všeč povsem stvarni naslovi strokovnih in znanstvenih knjig, in če bi bilo po moje, bi bil naslov to, kar je zdaj podnaslov, torej Prvih 50 slovenskih knjig. Pri založbi pa so me spodbudili, naj bo del naslova privlačen in malo bolj poetičen. Glede na to sem imel na izbiro samo dva citata. Prvi je bil Stati inu obstati, ki je simbolno zagotovo najustreznejši, gre za besedno zvezo iz Trubarjeve pridige o grehu in pokori iz Katekizma, ki je izšel leta 1550. Drugi citat pa je bil popularen že v 16. stoletju. Uporabljen je v Abecedniku iz leta 1550, v Dalmatinovi Bibliji in v kar šestih jezikih na prvi strani Bohoričeve slovnice, a je za naslov knjige manj primeren, saj je bolj teološki: Vsaki jezik bode Boga spoznal. To je stavek, misel iz Svetega pisma o tem, da ima vsak jezik, vsaka govorica zmožnost in zato tudi dolžnost, da se povzpne na najvišjo raven. Skratka, ta tok misli me je pripeljal do naslova, ki ga poznate.
Pa ste zadovoljni s tem naslovom?Ljudje so zadovoljni in so rekli, da je ta naslov boljši od kakega suhoparnega. Tudi sicer vedno poslušam nasvete ljudi, ki se spoznajo na svojo stroko.
