Družina je bila iz angleškega Coventryja, kmalu po njenem rojstvu so se preselili v Francijo. Ko ji je bilo 12 let, je njen oče pri padcu z lestve ohromel od vratu navzdol. Družina je ostala brez doma, Becs pa je kmalu pristala v rejništvu. Ko je pustila šolo, so ji mnogi dopovedovali, da je neumna in da ne bo uspela v življenju. Kljub temu si je našla različne zaposlitve v Franciji, Nemčiji, Dubaju in Avstraliji kot prodajalka, stevardesa in osebna trenerka. Vendar je, kot pravi, vedno vedela, da jo v življenju čaka nekaj drugega.

Pri 35 letih je opravila izpite za srednješolsko maturo, za katero se je sama učila iz učbenikov, vpisala se je tudi na medicinski tečaj, na katerega se je vozila tri ure v vsako smer – ob tem pa je delala še v treh službah. Tečaj je opravila z odliko, vendar so jo na več univerzah zavrnili, preden so jo sprejeli na univerzo v Bristolu. Čeprav je od univerze dobila finančno podporo, je tudi med študijem vsak dan poučevala telovadbo in ob koncih tedna po 12 ur delala kot pomočnica medicinske sestre. Po pridobljeni diplomi zdaj Bradfordova vsem, ki mislijo, da je prepozno za spremembo življenjske poti, sporoča: »Ni pomembno, kdaj boste prišli do cilja, pomembno je, da nikoli ne obupate nad seboj!«