Dandanes pa ima Donald Trump prav, ko pravi, da bi lahko sredi newyorške Pete avenije ubil človeka, a bi bil vseeno izvoljen za predsednika Združenih držav. Danes je volilcu seksi, da voli nekoga, ki je mnogo podlejši od njega. Večina volilcev Trumpa, Orbana, Putina ali Vučića je veliko boljših in kvalitetnejših ljudi od njih, piše Teofil.
Ko sem to bral, sem se znova spraševal, zakaj se levi politiki, vključno s Kamalo Harris, še vedno tako zelo trudijo ustvarjati in ohranjati videz kompetentnosti, še bolj pa načelnosti in etičnosti, če pa je že dolgo časa jasno, da jim ta videz – ki je v večini primerov le videz – ne prinaša glasov. Naj se še tako trudijo, večina volilcev namreč temu videzu ne verjame več. V nasprotju z levimi politiki so desni populisti preprosto odvrgli maske in se svojim volilcem odločili pokazati takšni, kot so. Ali pa jim jih je vsaj uspelo prepričati, da so takšni, kakršne jih volilci vidijo.
Ko je Joe Biden pred dnevi pomilostil svojega sina Hunterja, se mi je znova zazdelo, da levičarji – če demokratom lahko rečemo levičarji – ne razumejo današnjega časa. Povsod po svetu se levičarji sprašujejo, od kod toliko populizma in celo fašizma, a ne vidijo, da je ljudem predvsem dovolj pretvarjanja. Naj je za to kriva ruska propaganda ali sposobnost volilcev, da vidijo skozi maske levih politikov, dejstvo je, da vse manj ljudi zaupa na videz načelnim in etičnim politikom.
Večina volilcev pač ve, da bi tudi najbolj načelen in etičen politik pomilostil svojega sina, ker je politik le človek, šibak in grešen, nenačelen in neetičen. Večina volilcev ve, da ni nadljudi. So le ljudje, ki se – kot Joe Biden ali Kamala Harris – pretvarjajo, da so boljši od drugih. In je Donald Trump, ki ti obljublja, da boš z njim dobil točno to, kar vidiš.
Najbrž ni naključje, da se je desničarski populizem razmahnil prav v času, ko smo postali izrazito kritični do kapitalizma, ko smo se, če poenostavim, naveličali izdelkov, ki se oglašujejo kot oh in sploh, a so v resnici škart roba. Populisti so učlovečenje mokrih sanj o boljšem, pravičnejšem kapitalizmu. Trump, Orban, Putin ali Vučić so izdelki, ki se ne pretvarjajo, da so brez konzervansov ali palmovega olja, le opravijo tisto, zaradi česar smo jih kupili. Za Donalda Trumpa denimo vnaprej vemo, da bi brez pomisleka pomilostil svojega sina. Donald se ne bi pretvarjal, da se ne gre nepotizma. In zakaj bi se? On je pač človek kot vsi drugi, človek, ki ima rad svojega sina in bo grešil zanj, če bo treba.
Žalostno je, da je moral Joe Biden izgubiti volitve, da je lahko pokazal svoj človeški obraz in naredil nekaj, kar sicer ni načelno in etično, a je človeško. In razumljivo. Šele ko se je prenehal prodajati volilcem, je Biden postal človek. In tega ljudje nočejo več. Nočejo puloverjev, ki obljubljajo, da se ne bodo skrčili, in nočejo politikov, ki obljubljajo, da bodo pošteni. Dovolj je bilo. Zdaj hočejo politika, ki mu lahko verjamejo. Politika, ki mu lahko berejo z obraza. Politika, ki je užaljen, jezen, razočaran, maščevalen, podkupljiv. Malega človeka v velikih čevljih. Ker drugačnih v resnici ni.
Donald, Vladimir, Viktor in Aleksandar so preprosto prepričljivejši in tudi bolj predvidljivi od Joeja in Kamale, pa tudi od Olafa, Keira in drugih treznih in preudarnih politikov starega kova. Za slednje namreč nikoli ne veš, kateri racionalni argument bo pri njih pretehtal in kako se bodo odločili. Populisti pa so vajeni izražati čustva ali pa ti vsaj jasno povedo, koga ali česa ne marajo. Poleg tega še raje žugajo s prsti in grozijo, kot se diplomatsko pretvarjajo, da so prijatelji svojih sovražnikov. In zato se nam vsem zdi, da vemo, kaj bodo v določenem trenutku storili.
Vsi tako vemo, kaj bo storil Donald Trump, ko bo postal predsednik ZDA. Ustavil bo pomoč Ukrajini in pomagal Vladimirju Putinu razglasiti zmago. In bo mir. Hamas bo napadel še bolj, kot ga je Netanjahu. In bo tudi tam mir. Nobene diplomacije, nobenih skritih iger, nobenih kompromisov, nobene politike. Politike so se ljudje očitno naveličali in jim je postala dolgočasna. Ali pa se jim je zamerila. Morda celo zagabila. Zaradi ruske propagande ali česa drugega, vseeno, a ljudje imajo očitno raje ljudi, ki dajo karte na mizo. Donalda, ki reče, da bo Gazo lastnoročno zravnal z zemljo, imajo preprosto raje kot Kamalo, ki govori, da je treba zaščititi nedolžne Palestince, sočasno pa pomaga Izraelu ravnati Gazo z zemljo.
In zato bi bilo bolje, če bi Joe Biden svojega sina Hunterja pomilostil na vrhuncu volilne kampanje in bi ga Kamala Harris pri tem odločno podprla. Iluzija, da levi volilci pričakujejo od politikov več kot desni volilci, bi se morala namreč po zmagi Donalda Trumpa dokončno razbliniti.
