V polmilijonskem mestu Južnoafriške republike so se temu dnevu približali že leta 2018, Ciudadu de Mexicu so ga napovedovali za letošnji junij, a jim ga je nekako uspelo zamakniti. V mehiški prestolnici se namreč že dlje časa srečujejo z začasnimi prekinitvami oskrbe s pitno vodo, ne le v revnih četrtih, kjer so tega že vajeni, temveč tudi tam, kjer 22-milijonska metropola svojim obiskovalcem kaže svojo sijočo in bogatejšo stran.

Toda v mestu se rojevajo tudi ideje, kako ta problem rešiti, in pobudnik ene od njih je Alejandro Alva Martínez, docent hidrobiologije na eni od tamkajšnjih univerz. Sredi revne četrti je na močvirnatem območju z denarno podporo mesta ustvaril kompleksen sistem prečiščevanja odpadnih voda na površini, ki je velika za dve nogometni igrišči. Pred njegovim projektom je bilo na tem mestu divje odlagališče odpadkov, danes nad vodno gladino letajo kačji pastirji, na katere pod njo prežijo številne ribe.

Vodne hijacinte in številni drugi naravni pomočniki, med drugim plasti vulkanskih kamnin, pomagajo, da se onesnažena voda, ki na eni strani priteka v času poplav, na drugi strani iz reke, ki je onesnažena zaradi industrijskih območij in deloma neurejene kanalizacije, spet prečisti. Res je, da ni pitna, a jo je mogoče uporabiti tako v industriji kot tudi v kmetijstvu in s tem razbremeniti oskrbo s pitno vodo.