Kar predstavljam si, kako se je v romskem naselju nekje na Dolenjskem nekega avgustovskega večera prižgal televizor in kako so kmalu zatem člani romske družine drug za drugim začudeni začeli buljiti vanj, ne razumevajoč, zakaj zdaj nenadoma v tistem studiu, kjer po navadi govorijo o naravnih katastrofah, korupcijskih aferah, vojnah in športu, govorijo o njih, o Romih. Sprva so najbrž mislili, da gre za potegavščino, a naslednji dan so bili tudi časopisi polni tako imenovane romske problematike in Romi so se ustrašili. Kaj se je zgodilo z ubogimi migranti, so se spraševali. So se vsi utopili?
Več dni so romski veljaki potrebovali, da so razrešili ta veliki misterij. Možne razlage so bile seveda različne. Eni so govorili, da je Tini Gaber njen partner zaplenili telefon, drugi, da se je Urška Klakočar Zupančič odklopila v nekem indijskem svetišču, tretji pa, da je Nataša Pirc Musar odpotovala na diplomatski obisk v Mongolijo ali kako drugo Indijo Koromandijo. A vse to še vedno ne bi bilo dovolj za količino pozornosti, ki so je bili Romi deležni. Naj so se še tako trudili, ubogim revežem ni bilo jasno, kako so lahko prišli na dnevni red zanje povsem nezainteresirane slovenske politike in kdo jim je to zakuhal. Zato so se obrnili na civile, a so tudi ti večinoma le zmedeno skomigali z rameni, dokler jim končno nekdo ni pojasnil, da je razlog povsem banalen.
Počitnice? Da, počitnice.
Seveda je bilo treba najprej ubogim Romom razložiti ta nenavaden koncept, saj si večina njih ne more privoščiti večtedenskega počitnikovanja v istrskih kampih, kaj šele, da bi julije in avguste preživljali na jadranju med Visom in Kornati.
Hočete reči, da civili vse poletje nič ne delajo, le ležijo nekje pod borovci in pijejo pivo ali se sončijo na palubah jadrnic, so zmedeni spraševali Romi, ki se jim je zgodba začela počasi sestavljati.
Nekateri ministri, poslanci in novinarji so se avgusta že vrnili s teh svojih počitnic, doma pa nikogar. Zdravniki so si po naporni večmesečni stavki zasluženo privoščili malo daljši oddih in razpad zdravstvenega sistema je moral počakati na jesen. Enako je tudi razpad šolskega sistema čakal konec šolskih počitnic. Korupcija se med poletjem sicer ni ustavila, a je ni imelo smisla odkrivati zdaj, ko je Slovence lahko razjezila le cena praženih kalamarov v Poreču. Še Janez Janša je bil nekje v hribih in se prijazno smehljal mimoidočim hribolazcem. In ko so se končale še olimpijske igre in so šli še športniki na zasluženi počitek, so v državi ostali le še turisti. In Romi.
Če bi se ponovile lanskoletne poplave ali če bi spet vzplamtel kak res velik požar, kakršen je bil tisti pred dvema letoma na Krasu, bi jim morda še bilo prizaneseno, tako pa slovenska politika ni imela izbire. Avgusta se je lahko aktivno ukvarjala le z Romi, vsi drugi so imeli na vratih obešen napis 'Pridemo takoj (in ne privolimo v nov predlog, kakršen koli že je)'.
Da, vse skupaj je bilo le nesrečno naključje. Notranji minister Boštjan Poklukar se je namreč po končanem dopustu poln delovnega zagona odpravil na Kolpo, odločen, da tam slavnostno napove krepitev njenega varovanja in razporeditev večjega števila policistov ob naši južni meji. A ko je prispel do Kolpe, je začuden ugotovil, da je reka resda polna ljudi, kot so mu poročali, a da je v njej praktično nemogoče ločiti migrante od turistov. V hipu mu je torej postalo jasno, da bi njegov pripravljeni govor o tem, kako velik problem za našo državo in vso Evropo predstavljajo tujci, ki nekaznovano plavajo z enega na drugi breg, lahko zvenel malo čudno. Zato mu ni preostalo drugega, kakor da se je skupaj s kamerami javne televizije, prijatelji iz opozicije in razdelanim načrtom za krepitev prisotnosti varnostnih organov v južnem delu države prestavil nekaj kilometrov severneje, k Romom.
Seveda je minister svoj govor malo priredil, a poanta je ostala nespremenjena: »Red mora biti, pa čeprav slab.« Migrante so črtali in napisali, da »Romi ne smejo več ogrožati civilnega prebivalstva«. Pustili so »naučiti se morajo slovenskega jezika,« zraven pa dopisali »tudi matematike in biologije«. »Mladoletne migrante se sme pošiljati domov« so spremenili v »mladoletne Rome se sme pošiljati v zapor«. »Če kdo krši zakon, se mu odreče finančna podpora« pa je ostalo nespremenjeno.
Vsi so bili videti zadovoljni. Problem je bil rešen, delovni teden končan, časopisni stolpci polni. Naslednji teden, ko se Slovenci vrnejo s počitnic, pa bodo Romi spet postali lokalni problem, prepuščen Dolenjcem in Belokranjcem. Vsaj do naslednjega poletja. V primeru novih poplav ali požarov bo »romska problematika« ostala nerešena še kakšno leto dlje.
