Z naslovnic bi namreč vanje udarila bombastična, celostranska novica, da se na Bližnjem vzhodu pravkar začenja tretja svetovna vojna in da ni daleč trenutek, ko bo odjeknila prva jedrska bomba. In če jih že to ne bi dovolj vznemirilo, bi na naslednjih straneh brali o podivjanem vremenu, o vročinskih valovih in rekordno vročem morju, o požarih in nevihtah, o juliju, ki je bil nadpovprečno vroč in suh. Še preden bi se torej bralci časopisov mimo krizne situacije na svetovnih borzah in nasilnih rasističnih izgredov v Veliki Britaniji prebili do črne kronike in showbiza, bi nekateri izmenično goltali dvojne viskije in tablete za pomiritev, drugi bi hiteli domov gledat TV poročila, tretji pa klicali Andreja Štera in prosili za evakuacijo.

A na srečo, pravim, časopisov skoraj nihče ne bere več, na telefonih pa novice niti približno niso tako apokaliptične. Ko namreč prižgete telefon, v vas z enako silo kot napoved tretje svetovne vojne trešči novica, da je Tina Gaber z izjavo v svojem podkastu razjezila onkologe, kar vas po kliku ali dveh privede do novice, da Tina Gaber ne želi pojasniti, zakaj ni šla v Pariz na olimpijske igre, oziroma do žolčne debate o zasebnosti Tine Gaber. Ampak ko med komentarji nekdo že tretjič omeni olimpijske igre, se vi vrnete na začetek, da bi videli, kako gre kaj našim, na hitro podrsate po zaslonu čez novico o nadpovprečno vročem in suhem juliju in zastanete ob novici, da je v lokalu v Novalji na Pagu cena aperol spritza osem evrov in pol.

Tu na svoje zadovoljstvo odkrijete, da se je pod novico razplamtela živahna debata o tem, ali je letovanje na Hrvaškem ugodnejše od letovanja na Tajskem, in z veseljem spremljate boj med navijači Phuketa in navijači Cresa. A po prebranem 117. komentarju se vendarle odpravite naprej do olimpijskih iger in preberete, da se je Alžirka Imane Khelif uvrstila v polfinale. Omojbog, zavzdihnete, kaj za vraga si algoritem misli o vas, da vam servira rezultate četrtfinala ženskega boksa, ko se spomnite, da je to tista boksarka, ki je ženska, a je kot moški, ampak v bistvu ni moški, ali nekaj takega, točno tista, ki je premagala tisto Italijanko ali Romunko ali karkoli je že bila. Nepravično je bilo in vas nepravičnost res jezi, v ženskem boksu ali v kajaku, kjer so naša dva po krivici vrgli ven. In že iščete rezultate kajakaškega krosa in ste razočarani, ko prebereta, da je Savšek izpadel v polfinalu. Ampak zraven je novica, da Vodišek vodi po prvih dveh jadralnih regatah, in ste veseli, spodaj pa je še novica, da je Snoop Dogg najboljši navijač v Parizu. In vi seveda kliknete na to novico, ker vam gre na živce ta Snoop Dogg in to, da je na otvoritvi nosil baklo. Kakšno zvezo ima on z olimpijado in športom! To je nedvomno del propagande za legalizacijo marihuane in to vas jezi veliko bolj kot tista Zadnja večerja in tisti transkarkolisože. In ko se spomnite na transkarkolisože, vas ima, da bi se vključili v debato o Phuketu in Cresu in pokomentirali, da na Cresu vsaj ni ladyboyev, ker bi všečki deževali. Ampak morda bi bilo bolj pametno iti v vodo, ker je res že vroče, pomislite, a si rečete, da bo voda še malo počakala, saj vas res zanima, kaj ima povedati ta kolumnist o otvoritvi olimpijskih iger. Tu ste ga čakali, tega levičarja ali desničarja, karkoli že je, pametnjakoviča nadutega, ki misli, da mu je vse jasno, in hitro podrsate na konec njegovega teksta, preberete zadnji odstavek in se zadovoljno namuznete. Saj ste vedeli, isti bebec je kot vsi drugi, tudi on zagovarja francoske idiote pa te transkarkoližeso. Mah. Spet se vrnete na začetek in preberete, da je Iran napadel Izrael, a vas istočasno pokliče žena, da pridite že enkrat v vodo, da ne morete cel dan preživeti na telefonu. In zato ugasnete telefon, da vam ne bi spet težila, da ste odvisni od njega kot kakšen najstnik.

»In kaj je novega?« vas vpraša žena, ko priplavate do nje. Vse po starem, rečete, potem pa se spomnite novice o Tini Gaber in jo poskušate ženi obnoviti, a vam ne uspe, ker ste jo preveč površno brali.

In medtem sonce na obzorju zahaja, ravno prav se je shladilo, da ne žge, a vas tudi ne zebe, ko pridete iz vode. In rečete ženi, da je ta svet prav lep in da res ne razumete ljudi, ki so tako zelo zaskrbljeni za njegovo prihodnost. In kar se vas tiče, dodate, je letos tu še lepše, kot je bilo lani, čeprav so lani še prodajali Dnevnik v tukajšnji trafiki. Ampak ti časi so očitno minili. In vi jih tudi ne pogrešate, ker so v tem Dnevniku itak samo strašili ljudi s tretjimi svetovnimi vojnami pa globalnim segrevanjem. Morda pogrešate le križanko. Ker teh se ne da reševati na telefonu. Ali pa se da. Res morate ob priložnosti vprašati koga, ki se bolje spozna na to tehnologijo, ker danes je vse možno.

Ampak res, si rečete, ko stopite pod tuš, v kako krasnih časih živimo.