Stric Cleve je imel tudi politične ambicije in je kmalu postal župan Buffala, kar se je izkazalo za precej srečno okoliščino za Frank, ki je pri sedemnajstih pustila šolanje: župan je izkoristil svoj vpliv in svoji mladi varovanki uredil spričevalo o končani srednji šoli, s katerim se je vpisala na fakulteto v Aurori. Stric Cleve je ni pozabil niti, ko je postal guverner zvezne države New York: pogosto ji je pisal, pošiljal darila in jo vozil na potovanja.
Nato se je stric Cleve odločil, da bo kandidiral za predsednika ZDA, in na volitvah leta 1884 premagal republikanskega kandidata Jamesa Blaina ter tako postal dvaindvajseti predsednik ZDA in prvi demokrat v Beli hiši po državljanski vojni. Tudi kot predsednik stric Cleve ni pozabil Frances: »mala Frank« je dobila vabilo za slovesno inavguracijo, a ni mogla priti, ker je imela izpite na fakulteti. V času pomladnih praznikov je bila vendarle gostja strica Cleva, mu delala družbo med njegovimi nočnimi sprehodi po vzhodnem krilu ter izkoristila priložnost, da se je še pred slovesnim odprtjem med prvimi povzpela na novi Washingtonov obelisk.
Prvorazredna senzacija je izbruhnila tisto poletje, ko so Frankino mater Emmo časopisni reporterji ujeli, ko je na potovanju po Evropi skupaj s hčerko kupovala poročno obleko. Bilo je povsem jasno, da bo bogaboječa prezbiterijanka in vdova predsednikovega prijatelja Oscarja Folsoma naslednja prva dama, govorice pa so se potrdile, ko so Emmo s hčerko ob vrnitvi iz Evrope v New Yorku pričakali predsednikovi ljudje.
Lahko si torej predstavljate, kakšna senzacija je izbruhnila šele naslednjega dne, ko je Bela hiša uradno sporočila, da se je predsednik Stephen Grover Cleveland pravzaprav zaročil z – gospodično Frances Folsom. On je imel oseminštirideset let, ona pa šele dvajset in ko sta se junija poročila v Modri sobi, na prvi poroki v Beli hiši sploh, je mala Frank postala – in ostala do dandanes – najmlajša prva dama v ameriški zgodovini.
A Frances Folsom ni znana samo po tem. Kot njena mati se je zavzemala za tradicionalne družinske vrednote in z možem delila prezir do sufražetk in boja za pravice žensk, bila je prepričana, da je mesto ženske doma, v hiši. Njeno mesto je bilo na primer v Beli hiši: ko je na naslednjih volitvah Cleveland, kljub novi tesni zmagi glede na vse glasove volivcev, za kar petinšestdeset elektorskih glasov izgubil mandat v boju proti republikancu Benjaminu Harrisonu, je Frank, ko se je poslavljala, šefu osebja Jeremiahu Smithu rekla: »Jerry, želim, da dobro skrbiš za pohištvo, ker se bom čez štiri leta vrnila!«
In res, na volitvah leta 1892 se je Grover Cleveland maščeval za poraz Harrisonu. Spet je zmagal po skupnih glasovih volivcev in elektorjev ter postal štiriindvajseti predsednik ZDA, prvi in edini, ki je vladal v dveh ločenih, nezaporednih mandatih. Njegova soproga Frances pa prva in edina ženska v ameriški zgodovini, ki se je vrnila v Belo hišo. Do danes.
Ko je tako ta torek Donald Trump prepričljivo premagal demokratsko kandidatko Kamalo Harris, so se prav vsi mediji in analitiki spomnili na Groverja Clevelanda in omenili, da je Trump šele drugi ameriški predsednik v zgodovini – in prvi republikanec –, ki si je priboril nazaj izgubljeni predsedniški mandat, nihče pa se ni spomnil Frank. Njena slovenska naslednica, Trumpova štiriindvajset let mlajša soproga Melania, se vrača v Belo hišo šele kot druga prva dama, ki se je vrnila na ta naslov, v vseh dvesto štiriindvajsetih letih najslavnejše družinske rezidence na svetu.
Clevelandovi mladi soprogi je bilo pri tem veliko lažje: Bela hiša je bila v njenem času precej manjša, ni bilo še slavnega Zahodnega krila, pa tudi ne navade, da dajo prve dame notranji opremi in dekoraciji lastni pečat. Drugače kot ona je Melania v svojem prvem mandatu prve dame povsem na novo uredila znamenito hišo: obnovila je kegljišče, v Rdeči sobi zamenjala tapete, v Zeleni zavese, slavno Modro sobo – v kateri se je njena daljna predhodnica Frank poročila s stricem Clevom – pa je povsem restavrirala ter vanjo namestila nekaj restavriranih kosov iz zgodovinske kolekcije pohištva Bellangé. In zdaj bo, potem ko sta bila v Beli hiši štiri leta podnajemnika Joe Biden in njegova žena Jill, morala spet iti od začetka.
Svet tako že tri noči ne spi, ker trepeta, ali bo novi stari predsednik Donald Trump preprečil ali začel tretjo svetovno vojno, spreminja se celotna geostrateška podoba sveta, vsi se sprašujejo, ali bo oranžni psihopat milijonom Ukrajincev in Palestincev omogočil vrnitev domov, nihče pa ne razmišlja o tem, kako je ubogi Slovenki Melanii in v kakšno hišo se vrača po štirih letih izgnanstva v floridskem letovišču Mar-a-Lago.
Eno je namreč, ko je mesto ženske doma, v hiši, povsem nekaj drugega pa, ko je njeno mesto doma, v Beli hiši.
