Sodelovali so Bojan Veselinovič, STA (z njegovega seznama na lestvico ni prišla zgolj Mija Repovž), Peter Frankl, Finance (ki sicer prisega na Janeza Šušteršiča), Gregor Repovž, Mladina (ki ne pozablja na Jožeta Vogrinca in Janka Lorencija), Franci Valjavec, Planet Siol.net (omenil je še Boštjana Gorenca Pižamo in Miho Mazzinija), Zlatko Šetinc, Dnevnik (opozoril je še na Ranko Iveljo), Miran Lesjak, Objektiv, Ksenija Horvat Petrovčič, TV Slovenija (od tistih, ki jih ni med prvimi desetimi, je izpostavila Matejo Hrastar in Alija Žerdina), Branko Čakarmiš, Pop TV (od njegovih med deseterico ni Dejana Kovača), Tomaž Ranc, Večer (njegova favorita sta še Bojan Brezigar in Tone Partljič), Dejan Pušenjak, Sobotna priloga Večera, Romana Dobnikar Šeruga, Delo (poudarja še Majo Novak), Ali Žerdin, Sobotna priloga Dela (omenil je še Branka Sobana), Bojan Budja, Slovenske novice (zelo ceni tudi Marjana Bauerja) in Goran Novković, Žurnal (omenja še Petra Frankla, Simono Toplak in Mateja Koširja). Skupaj so uredniki slovenskih medijev našteli kar 40 različnih imen, prvo mesto pa si delita Vlado Miheljak in Marko Crnkovič. Tudi pri nižje uvrščenih, ki so dobili enako število glasov, smo pri njihovem razvrščanju upoštevali abecedni vrstni red.
Najboljši slovenski kolumnisti
Štirinajst najpomembnejših slovenskih urednikov se je odzvalo na našo anketo in nam sporočilo imena svojih petih najljubših kolumnistov. Morda se je med njimi znašel tudi kak komentator ali novinar, ampak vsak prejeti predlog smo ovrednotili s po eno točko in sestavili lestvico - podobno kot izbirajo najboljše športnike.
Marko Crnkovič Delo: Tako kot Miheljaka si je Crnkoviča izbralo po šest slovenskih urednikov, ki pa njegove kolumne cenijo iz zelo različnih razlogov - bivši pisec Teleksa, Mladine, Razgledov, Dela, Dnevnika, Žurnala… je po mnenju Petra Frankla peresa najbolj vešč avtor, ki zna ljudem, ki so na oblasti, povedati, kar jim gre. Francija Valjavca s Siola fascinirajo njegova zanimiva izvajanja in miselne akrobacije, medtem ko je Branko Čakarmiš prepričan, da je Crnkovič najbolj tranzicijski kolumnist, "saj so se v zadnjih dvajsetih letih vrednote njegovih stavkov bistveno spremenile. Ni se pa spremenil njegov 'zviška' stil."
Vlado Miheljak Dnevnik: Morda je Vlado Miheljak najbolj profiliran slovenski kolumnist. Branko Čakarmiš pa mu za dobro šteje dejstvo, da nikoli ne skriva, kam strelja s svojimi besedami, kar je dandanes redka vrlina. Ja, na desnici ga ne ljubijo, na levici pa vseeno nima velikih prijateljev. Uredniki, ki so mu dali svoj glas, ga cenijo kot enega najboljših analitikov sodobne slovenske politične scene. "Pred meni najbližjo trgovino društvo upokojencev vsake toliko izobesi plakat, ki vabi njihove člane na izlet v neznano. Kako neznano? Pač, se prijaviš in greš. Kam? Že kam. Morda prostovoljno tudi tja, kamor sicer ne bi hotel," je nazadnje komentiral Desusov vstop v desno vlado.
Jurij Gustinčič Mladina: Starosta slovenskega novinarstva ima enako število naklonjenih urednikov kot Lesničar-Pučkova. Gustinčič se že nekaj let vsakih 14 dni s kolumno pojavi v Mladini, sicer pa kljub devetdesetim letom še vedno ustvarja tudi na nacionalni televiziji. Romana Dobnikar Šeruga pravi, da ni treba posebej razlagati, da je Gustinčič merilo kakovosti na tem področju, lani pa so o njegovem življenju in delu posneli tudi dokumentarni film. "Zjutraj po silvestrskem večeru sem se zbudil, kot da imam mačka, čeprav nisem pil. Ponoči sem gledal televizijske oddaje in bile so vse enake," je zapisal v začetku januarja.
Tanja Lesničar - Pučko Dnevnik: Zlatko Šetinc misli, da bi za svojo duhovito "strupenost" potrebovala orožni list, a zdi se, da jo publika, s tovrstnim pisanjem je začela leta 2002, vse raje prebira. Prepoznaven slog, je kombinacija pisanja o umetnosti in o politiki. "Maribor je mesto, ki vkup drži: če užalite župana, ste užalili njegovo družino, njegov Duplek, mestno občino Maribor, vse Mariborčane in vso Štajersko. Če kritizirate EPK, ste užalili tudi tiste Mariborčane, ki so jo sami kritizirali," je cinično zapisala v svoji zadnji kolumni o Mariboru kot evropski prestolnici kulture.
Ervin Hladnik - Milharčič Dnevnik: Veteran z Radia Študent, Mladine, Sobotne priloge in Dnevnika. Dopisnik in vojni poročevalec, ki še vedno napiše tudi kakšen zunanjepolitični komentar. Romana Šeruga Dobnikar pravi, da je med njenimi najljubšimi, ker "ne opazuje sveta zgolj iz nekega kolumnističnega slonokoščenega stolpa, ampak izhaja iz zgodbe s terena". Ali Žerdin pa pravi, da ga prebira, "ker je bil zraven". Hladnik v enem svojih zadnjih zapisov o Madžarski pravi: "Američani se morajo na smrt zabavati, ko gledajo, kaj Evropa počne sama s sabo. Tega v Evropo niso prinesli hollywoodski filmi. Ideja je avtohtona."
Boris Jež Delo: Boris Jež ima tako kot Hladnik in še naslednji trije na lestvici enako število urednikov, ki jim veliko pomeni. Zakaj? Zlatko Šetinc pravi, da zaradi poučnih lekcij iz filozofije in zgodovinskih reminiscenc. V prejšnji številki Sobotne priloge je takole brezkompromisno povezoval Opus Dei in Gregorja Viranta, ki je obiskal njihovo hišo v Rožni Dolini: "... zanimivo bi bilo vedeti, ali se biča in nosi podvezice tudi Gregor Virant." Mimogrede, Avtorski stil Borisa Ježa je naslov diplomskega dela na FDV, ki se ukvarja z njegovimi kolumnami od leta 2003 do 2004.
Dragica Korade Večer: Dovršen slog, drzne izpeljave in širok nabor tem so glavni "očitki" mariborski kolumnistki Dragici Korade, ki svoje članke objavlja v Večeru, pisala pa je še marsikje, med drugim je imela pomembnejše obdobje tudi v Mladini. Koradejeva se ukvarja z aktualnimi družbenimi temami, lansko leto pa bo bralcem ostalo v spominu po dveh ostrih odzivih zoper hiperkapitalizem, ki osvaja tudi novinarske hiše. "Raščan si uvrstitve med najslabše tajkunske vrste ni zaslužil samo zaradi vodenja uspešne firme, ki jo je po dveh letih spravil na kant. To zna vsak. Le čudežni deček pa lahko kupi tako firmo brez denarja," je sesula lastnika Dela Revij.
Bernard Nežmah Mladina: Tudi Mladinin novinar, bivši urednik in predvsem dolgoletni kolumnist ima svoj krog uredniških oboževalcev. Peter Frankl: "Pri Bernardu Nežmahu mi je všeč izjemna pismenost in to, da se zelo razlikuje od slovenskega kolumnističnega 'main streama'." A ni malo tistih, ki ga postavljajo na desno stran političnega horizonta. V svojem delu 13. januarja je zapisal: "Dražgoški politični govori so sicer najvišja oblika političnega prevarantstva. Ne zaradi zgodovinskih dogodkov, temveč zavoljo političnega marketinga, ki ga na dražgoški proslavi že leta zganjata Milan Kučan in Janez Stanovnik!"
Renata Salecl Delo: Renata Salecl se je na naši listi znašla že nekaj tednov nazaj, ko so kritiki njeno knjigo Izbira ocenili kot eno od desetih najpomembnejših slovenskih knjig leta. Slovenska filozofinja in sociologinja, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo, ki predava tako v Angliji kot v ZDA, piše za Delo. Anketirani uredniki ji priznavajo prepričljive analize malo znanih fenomenov, Romana Dobnikar Šeruga pa gre še dlje: "Food for thought (mi da misliti), mi daje širino razumevanja ljudi in dogodkov."
Na desetem mestu se je po ocenjevanju znašla peterica kolumnistov, ki si deli uvrstitev z enakim številom glasov. Dežulović: inteligentna sproščena hudomušnost. Kučić: preslikava našo majhnost v sicer globalni biznis. Markeš: vnašanje zgodovinsko-filozofskega konteksta. Pezdir: vedno brez dlake na jeziku. Vojnovič: res izviren pristop. Lenart J. Kučič Delo.
