Vse zgodbe so bile seveda povezane z zgodovino rimskega imperija, kjer so gledalci bitke na življenje in smrt ter podobne igre v velikih arenah menda strašno radi gledali. Mimogrede, filmov z omenjeno tematiko ni malo, pravzaprav jih je toliko, da so dobili posebno ime, sword and sandal movies (filmi meča in sandalov). Pomagali smo si z lestvico in ocenami spletne strani IMDB in predlogi strani screenrant.com.
Ben-Hur 1959
Lahko bi rekli, da Ben-Hur ni tipičen gladiatorski, je bolj zgodovinski ali celo verski film, po drugi strani pa prinaša eno najbolj natančno posnetih gladiatorskih bitk v dirki s konji z vozovi med Judo Ben-Hurom (Charlton Heston) in Messalo (Stephen Boyd). Gre za enega največjih kaskaderskih podvigov v zgodovini filma. Posnet je bil v studiu Cinecittá zunaj Rima, snemanje prizorov je trajalo nekaj mesecev, za dirko so uporabili okoli 70 konjev, največ je bilo naših lipicancev. Snemanje prizorov s kočijami je trajalo pet tednov, saj je zahtevalo okoli 320 kilometrov dirkanja. Za navijanje na tribunah je bilo najetih 7000 statistov. Na koncu je bilo razmerje med posnetim in uporabljenim materialom kar 263:1, to je eno najvišjih razmerij v zgodovini filma. Film je režiral izkušeni režiser William Wyler, scenarij je spisal Karl Tunberg, ki se je naslonil na verski roman Lewa Wallacea iz leta 1880. Zaslužili so okoli 150 milijonov dolarjev, kar bi danes pomenilo več kot milijardo in pol. Film je dobil kar 11 oskarjev, desetletja kasneje je to uspelo še Titaniku in Gospodarju prstanov.
Quo vadis 1951
Mervyn LeRoy je bil režiser filma po romanu Henryka Sienkiewicza iz leta 1896. V filmu igrajo Robert Taylor, Deborah Kerr, Leo Genn in Peter Ustinov kot sadistični Neron. Zgodba je postavljena v šestdeseta leta našega štetja, združuje nekaj zgodovinsko potrjenih in nekaj izmišljenih dogodkov. Dejstvo je, da se velik del filma dogaja v areni, kjer se množica Rimljanov zabava ob spektaklih, ki se končajo s smrtjo, največkrat kristjanov. Zaslužili so današnje četrt milijarde dolarjev in bili nominirani za osem oskarjev. Dobili niso nobenega.
Spartak 1960
Spartacus je zgodovinski spektakel režiserja Stanleyja Kubricka po knjigi Howarda Fasta o Spartakovem življenju in tretji suženjski vojni v rimskem cesarstvu. V docela poenostavljeni zgodbi, v kateri seveda ne manjka gladiatorskih bojev, sta v glavnih vlogah nastopila Kirk Douglas kot vodja vojske sužnjev Spartak in Laurence Olivier kot rimski general in politik Mark Licinij Kras, ki na koncu vojne križa 6000 sužnjev. V spektaklu je nastopilo več kot 10.000 igralcev, dobili so štiri oskarje in zaslužili okoli pol milijarde današnjih dolarjev.
Barabbas 1961
Kot v mnogih primerih je tudi italijansko-ameriški spektakel Barabbas (po romanu nobelovca Pära Lagerkvista) kompilacija biblijskih in gladiatorskih vsebin. Barabbas (Baraba) je razbojnik, izvrstni Anthony Quinn, ki ga je Poncij Pilat osvobodil – namesto njega so križali Jezusa Kristusa. Spektakel spremlja Barabo skozi zgodovinsko ne povsem dokazane dogodke, tudi krvave gladiatorske boje, kjer, recimo, spretno premaga Torvalda (Jack Palance). Neverjetno naključje je, da so Kristusovo križanje posneli 15. februarja med sončnim mrkom.
Jazon in argonavti 1963
Film Jason and the Argonauts pripoveduje pustolovsko zgodbo, predelan starogrški mit o Jazonu in njegovih argonavtih, ki iščejo zlato runo. Starodavni borci se ne borijo v arenah, ampak na terenu, predvsem proti nadnaravnim, mitološkim bitjem. Film je režiral angleški režiser Don Chaffey, Jazona je igral ameriški igralec Todd Armstrong, Nancy Kovack pa Medejo. Film, ki ni dosegel večjih finančnih uspehov, je za strokovnjake pomemben predvsem zato, ker je v njem deloval pionir modernih filmskih posebnih efektov Ray Harryhausen.
Propad rimskega cesarstva 1964
The Fall of the Roman Empire režiserja Anthonyja Manna ima med gladiatorskimi filmi najdražjo igralsko ekipo: Sophia Loren, Stephen Boyd, Alec Guinness, James Mason, Christopher Plummer, Omar Sharif …, a velikih stroškov filma niso nikoli pokrili. Zgodba je tako podobna tisti iz Gladiatorja, da so se v Hollywoodu držali za glavo, je pa veliko tistih, ki menijo, da je ravno Propad rimskega cesarstva najboljši gladiatorski film. Zlobni cesar Komod (Plummer), ki je edini cesar, ki je bil res gladiator, umre v boju s prijaznim Livijem (Boyd).
Arena 1974
Verjetno je lažje razumeti, zakaj so se snemali gladiatorski filmi, če ugotovimo, da je bil na lokacijah v Italiji posnet celo film z gladiatorkami. Film z italijanskim naslovom La rivolta delle gladiatrici, torej Upor gladiatork, pa tudi Gole bojevnice, kot so ga radi prevajali, je govoril o borbah gladiatork, ki sta ju upodobili Margaret Markov in Pam Grier. Za Markovovo so si bili kritiki edini, da je lepa in zelo nenadarjena. Pam Grier pa je, vsi vemo, postala zvezda. Gladiatorki sta se, malce presenetljivo, ali pa tudi ne, razmeroma dobro prodajali.
Gladiator 2000
Gladiator je zgodovinski film Ridleyja Scotta po zgodbi Davida Franzonija. Peripetija rimskega generala Maksima Decima Meridija (Russell Crowe), ki ga izda sin cesarja Marka Avrelija, njegov naslednik zlobni Komod, je zabeljena s pobojem družine glavnega junaka in kar konkretno skregana z zgodovino, čeprav v njej nastopa peščica resničnih oseb. Maksim postane suženj in gladiator, ki se z izjemno dobro posnetimi boji v rimskih arenah vrne na sam vrh. Zaslužili so skoraj pol milijarde dolarjev in pet oskarjev, tudi za igro Russlla Crowa.
Centurion 2010
Režiser Neil Marshall je s filmom Centurion krepko zavozil, vložili so 12 milijonov, zaslužili komaj kaj več kot polovico tega denarja. Zgodba z močno zasedbo, Michael Fassbender, Andreas Wisniewski, Dominic West, Olga Kurylenko, Dave Legeno …, je vseeno zanimiva in zelo borbena. Okoli leta 117 se rimski vojak Kvintus Dias v spremstvu 9. legije generala Virilusa odpravi na sever Britanije, da bi porazil Pikte (starodavno pleme z območja Škotske) in uničil njihovega vodjo Gorlacona. Pa ne gre povsem po načrtih.
Zlati orel 2011
The Eagle režiserja Kevina Macdonalda je zgodovinska drama, dogaja se okoli leta 140 v rimskem času na britanskem otoku. Scenarij so napisali po mladinskem romanu Rosemary Sutcliff iz leta 1954. Mladi centurij Marcus Aquila (Channing Tatum) želi vrniti domov grb izgubljene legije – zlatega orla. Strokovnjaki pravijo, da je bil film, tudi zaradi igralske zasedbe, kar drag (vložili so 25 milijonov dolarjev, zaslužili 38 milijonov). Kritiki so bili zelo zadovoljni, zaradi vizualnih elementov, pretepov in dobro obdelanih sekvenc bitk.
