Carinska vojna: Arabski slog pogajanj in mešetarski posli

Tako z vidika države kot z vidika tamkajšnjih podjetij so ZDA bistveno bolj vezane na finančne trge kot Evropa. »So zelo zadolžena država in velik obseg dolga morajo sproti refinancirati. O tem, kdo je bil pretekli teden v ozadju dogajanj okoli obveznic, je veliko špekulacij. Nekateri govorijo, da so bili Kitajci, sam bi rekel, da je problem v tem, ker je Donald Trump okrnil zaupanje vlagateljev. Ameriške državne obveznice so vedno veljale za varno naložbeno zatočišče. Toda s takšno negotovostjo, nezaupanjem in nepredvidljivostjo, kot so nastopili zdaj, se lahko zgodi, da vlagatelji ob potrebah umikov v varna zatočišča ne bodo več nujno kupovali ameriških državnih obveznic,« je opozoril profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Igor Lončarski.

Na začetku prejšnjega tedna je bila v ZDA dražba triletnih državnih obveznic, pri čemer naj bi bil interes za njihov nakup slabši kot sicer. »Če ni pretiranega interesa za nakup obveznic, jih morajo države izdati po višjih obrestnih merah. Načrtovana emisija je bila 58 milijard ameriških dolarjev, konec tedna pa še emisija desetletnih obveznic v višini 29 milijard ameriških dolarjev. V vmesnem času so se donosi na 30-letne ameriške državne obveznice povišali za 0,6 odstotne točke, na desetletne pa za slabih 0,5 odstotne točke, kar ima velik vpliv na ameriški dolg,« je pojasnil Lončarski. Kot kaže, je to imelo pomemben vpliv, da so v ZDA zamrznili načrtovani ukrep uvedbe dodatnih carin. Potem ko so to storili, je bilo povpraševanje po desetletnih državnih obveznicah precej večje kot po triletnih v začetku tedna, je dodal Lončarski.

Trumpov načrt: najprej udariti, nato opazovati

Desetodstotnih carin, ki jih je Trump uvedel na vse, ne glede na to, ali ima posamezna država z ZDA v blagovni menjavi deficit ali suficit, se ni dotikal. Za carine nad desetimi odstotki je bil sprejet odlog, kasneje pa še odlog carin na nekatere proizvode s Kitajskega: tiste, ki bi ZDA najbolj prizadele. »Ocenil je, da bi imele carine negativen vpliv na ameriško potrošnjo, saj bi se cene izdelkov povišale. Trumpov načrt je najprej udariti, nato pa opazovati, kaj se dogaja. Lestvico carin je postavil dokaj visoko, nato jo je nekoliko znižal. O carinah, ki jih je zamrznil za 90 dni, bodo sledili pogajanja, mešetarski posli. Vsaka posamezna država se bo poskušala dogovoriti za nižje carine od sprva predvidenih. Tiste, ki so zelo prizadete zaradi uvedbe carin, bodo pripravljene na večje kompromise,« je povedal profesor za področje mednarodnih finance z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Mojmir Mrak. Poudaril je, da se v ozadju dogajajo resnejše sistemske spremembe, kot so vidne na površini. »S carinami obstaja neki načrt, vprašanje pa je, ali je dovolj dobro premišljen – kakšna bi bila lahko cena za doseganje ciljev, kaj se bo dogajalo na svetovnih trgih, z inflacijo, gospodarsko rastjo. Lahko nekaj dosežeš, vendar če na drugi strani podreš cel kup stvari, je pod črto vprašljivo, ali je takšno ravnanje smiselno.«