Srbska vlada je v začetku leta 2022 po množičnih protestih in pritiskih okoljevarstvenikov razveljavila sprejeti prostorski načrt za rudnik in projekt ustavila, ustavno sodišče v Beogradu pa je v začetku julija letos odločilo, da je vladna uredba o ustavitvi projekta Jadar, kakor so poimenovali rudnik litija, ki ga Rio Tinto želi zgraditi v Srbiji, bila neustavna. Ugotovili so, da je vlada tedaj prekoračila svoje pristojnosti. Srbska vlada je nato 16. julija sprejela uredbo, ki Riu Tintu omogoča ponovni zagon projekta. Sporočili so, da projekt Jadar predstavlja prihodnost gospodarskega vključevanja Srbije v Evropo.
S tem so ponovno oživili projekt in posledično na noge spet dvignili aktiviste in civilno družbo, ki rudniku litija nasprotuje. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sicer v intervjuju za Financial Times junija, torej še preden je ustavno sodišče razveljavilo odločitev vlade, dejal, da bi rudnik litija v skladu z načrti Ria Tinta v Srbiji lahko začeli graditi leta 2028.
Ustrahovanje protestnikov
Srbski litij bi zadostoval za milijon električnih vozil letno Rudarski gigant Rio Tinto je v projekt Jadar na zahodu Srbije, blizu Loznice v dolini reke Jadar, pripravljen vložiti 2,4 milijarde ameriških dolarjev. Po njihovih podatkih bi rudnik lahko proizvedel 58 tisoč ton litija letno, kar bi zadostovalo za 1,1 milijona električnih vozil oziroma 17 odstotkov evropske proizvodnje teh vozil. Družba je pred kratkim objavila študijo o vplivih izkopavanja litija na okolje, s katero so želeli odpraviti pomisleke civilne družbe. Zapisali so, da se bo podjetje opiralo na varno, zanesljivo in preizkušeno tehnologijo. Zanikali so navedbe, da bo projekt škodoval vodnim virom, zemlji, biotski raznovrstnosti, kakovosti zraka in zdravju ljudi.
A interesi niso le lokalne narave. Konec avgusta je bil na uradnem obisku v Beogradu francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je z Vučićem v dobrih, prijateljskih odnosih. Ena od tem bilateralnih pogovorov so bili naravni viri, vključno z litijem. Konec julija sta se o litiju z Vučićem pogovarjala tudi nemški kancler Olaf Scholz in evropski komisar za zeleni prehod Maroš Šefčovič. Scholz je sporočil, da je danes litij pomemben, kot je bila nekoč nafta. Evropska komisija in Srbija sta tudi podpisali sporazum o krepitvi sodelovanja pri oskrbi s surovinami. EU želi namreč spričo vojne v Ukrajini zmanjšati odvisnost od Kitajske, Nemčija pa je največji proizvajalec električnih vozil, ki vsebujejo litijske baterije.
Protestnike oblast ustrahuje, prestrašil se ni nihče Zveza ekoloških združenj Srbije je julija vladi dala 40-dnevni rok za sprejetje ukrepov proti pridobivanju litija. Ker vlada tega ni storila, so aktivisti zaostrili proteste. Največji je bil 10. avgusta v Beogradu, udeležilo se ga je več deset tisoč ljudi, protestniki so blokirali avtocesto, tudi železniško progo. Policija je na protestu pridržala več aktivistov, preostali protestniki pa so nato zagrozili z radikalnimi ukrepi, če oblasti treh aktivistov ne bodo izpustile. Po treh dneh so jih nato izpustili.
Eden izmed priprtih je bil Ivan Bjelić. V telefonskem pogovoru nam je povedal, da se trenutno ukvarjajo s postopkom o prostorski ureditvi doline Jadar, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo pred dvema mesecema, in protesti. »To je bil signal, da se projekt Rio Tinto nadaljuje. Od takrat smo imeli niz protestov po celi Srbiji. Zadnji veliki je bil 10. avgusta v Beogradu. Še naprej bomo protestirali, tudi v manjših mestih, večinoma na zahodu države. Na drugi strani pa imamo lobiranje establišmenta, vlade in predsednika republike Aleksandra Vučića za odprtje rudnika litija. Protestnike žalijo, policija nas zapira. Sam sem bil s še dvema aktivistoma v priporu. Še šestnajst ljudi je bilo privedenih na informativne pogovore zaradi, kot so nam povedali, nasilnega rušenja ustavnega reda. Vse so nas izpustili, so pa petim protestnikom zasegli telefone in elektronske naprave. Videli bomo, kako naprej, ampak nadaljevali bomo boj za dolino Jadar. Vemo, da to ne bo lahko. Režim je represiven, vsakodnevno nas napadajo v tabloidih. Vučić v praksi počne vse tisto, o čemer piše Orwell,« naniza o sedanji situaciji v Srbiji.
O tem, kako oblast predstavlja projekt rudnika litija, pove, da je vse politični spin. Vučić je namreč proteste proti rudniku označil za poskus rušenja oblasti. »To je stalna praksa. Vučić tudi zmeraj išče zunanjega sovražnika, da bi odvrnil pozornost od domačih problemov. Vsake toliko omenja Jasenovac, Srebrenico, Kosovo. Zdaj se je obregnil ob Severino. To je skregano s pametjo. Mu pa politični spin vedno slabše uspeva, saj je vse že bilo videno v zadnjih desetih letih. Proteste oblast razbija na isti način, ampak zdaj so naredili napako. Pridržali so veliko aktivistov, prestrašil se pa ni nihče. Nihče ni odstopil od boja. Prikazati nas želijo kot teoretike zarot, a tudi kot sodelavce oblasti. Režim je popolnoma izgubil kompas,« o modusu operandi srbskih oblasti razlaga sogovornik.
Ekstrakcija je nevarna za okolje
Srbija je bogata z litijem, ampak količine niso tolikšne, kot jih predstavlja oblast, opozori Ivan Bjelić. »Na Finskem in v Nemčiji so zaloge litija bistveno večje. Gre za vardarsko pot oziroma žilo litija, ki gre od Avstrije prek Bosne in Hercegovine in zahodne Srbije do Bosporja. V tej žili je poleg litija še veliko drugih kovin. Med drugim baker, zlato, bor. Pod dolino reke Jadar so našli litij v čvrstem stanju v silikatih. Strokovne raziskave so pokazale, da je litij v Srbiji zelo kvaliteten, ampak da je njegova ekstrakcija zelo nevarna za okolje, kot tudi vsake druge rude, ki se vzame iz silikatov. Za to je potrebno preveč kisline. Nobenih garancij ni, da bi se pri izkopavanju upoštevali ekološki standardi. Nemci so se odločili, da ne bodo odpirali rudnikov litija, dokler ne bodo izpolnjeni ekološki standardi. Ker so zakoni v Srbiji slabi, bi raje izkopavali tukaj. Tudi kazni za onesnaževanje okolja so nizke,« pove Bjelić.
Spomni na primer železarne v Smederevu, ki jo upravlja kitajsko podjetje in je bila pred kratkim kaznovana po tridesetih letih onesnaževanja okolja. »Dobili so kazen v višini deset tisoč evrov, proizvajajo pa milijone. Sicer pa Kitajci v Boru in Majdanpeku že tako na veliko izkopavajo rudo. Sumimo, da izkopavajo preko dovoljenih kapacitet. Menimo, da bi v Nedeljicah bila enaka situacija, predvsem zato, ker bo litij zagotovo še potreben v naslednjih desetih, petnajstih letih, dokler ne bomo prešli na okolju bolj prijazne zmesi.«
Če bi projekt Jadar podjetje Rio Tinto realiziralo, bi posledice občutila celotna regija, pravi aktivist Ivan Bjelić. »Če se bo uporabljalo sedem tisoč ton koncentrirane žveplove kisline, kot se predvideva, bodo posledice čutili tudi v Zagrebu. Če govorimo o ekoloških posledicah, je sporen tudi transport. Če se bo med transportom izlil le en odstotek žveplove kisline, torej 70 kilogramov, bo to katastrofa. Največja težava v zahodni Srbiji je voda. Zaznali smo, da ljudje v zadnjih dveh mesecih zaradi suše nimajo vode, čeprav je območje Nedeljic in bližnjih naselij zelo bogato s pitno vodo, ki leži 16 metrov globoko. Podjetje Rio Tinto je v vseh teh letih, ko so na tem območju delali raziskave, vrtalo tudi 700 metrov globoko, zaradi česar so prebili sloje podzemnih jezer in onesnažili vodo. Za to imamo dokaze. Raziskava vodnega inštituta Jaroslav Černi, dokler je inštitut še bil neodvisen, je pokazala, da je v spodnjem toku reke Jadar povečana koncentracija litija, arzena, bora, broma, skoraj celega periodnega sistema težkih kovin. Vsebnost je 16-krat višja od dovoljene. Če bi prišlo do eksploatacije na območju, kjer se večina ljudi ukvarja s kmetijstvom, bi to bila huda ekološka katastrofa. Iz zahodne Srbije prihaja največ mleka, koruze, sadja. Kdo bo kupoval sir, ki se dela 200 metrov od rudnika litija? Prihodnost sveta so voda, zrak in hrana, ne pa litij, brom in baterija,« je kritičen sogovornik.
Lokalni kmetje ne želijo prodati posesti
Kako pa na to gledajo lokalni prebivalci, kmetje? Večinoma so proti rudniku litija, zatrdi Bjelić. »Oblast želi prikazati, da je večina zemljišč že prodana. To počnejo zelo perfidno. Da bi lahko zgradili rudnik, bi morali odkupiti 52 domačij oziroma posesti, kjer bi delali zgolj površinski del vkopa. Država je v Gornjih Nedeljicah odkupila 50 domačij, manjkata ji dve veliki. Največja je v lasti Zlatka Kokanovića, enega vodilnih v boju proti projektu Jadar. Na njegovi posesti načrtujejo vhod v rudnik. Je pa v sosednji vasi še vsaj 180 domačij, ki jih potrebujejo. Res je, da se je 50 ljudi odločilo svoje posesti prodati državi oziroma podjetju, ampak to nikakor ni večina. Morda podjetje Rio Tinto z ljudmi sploh ni govorilo, ker se bodo, ko se bo v bližini začelo kopati, prebivalci primorani izseliti in jim bodo pač izplačali odškodnino. Ljudje temu nasprotujejo, še naprej se želijo ukvarjati s kmetijstvom. Poleg Gornjih Nedeljic je še 18 takih zaselkov. Prebivalci so se uprli predvsem po letošnji restrikciji vode. Šele zdaj je večina posumila v projekt, ko so videli, koliko škode so povzročila samo raziskovalna dela.«
Nekateri lokalni prebivalci po drugi strani izgradnjo rudnika podpirajo. Tega aktivisti ne zanikajo, ampak opozorijo, da so v manjšini. »Morda petina ljudi podpira rudnik. Večinoma taki, ki so bodisi zaradi Vučićeve propagande bodisi zaradi zastraševanja prodali svoje posesti. Oblast in Rio Tinto sta igrala na karto, da ljudem, katerih hiše so v slabem stanju, ponudijo denar za nove. Ampak večina jih svojega ne da. Mislim, da nas čaka zelo težek boj,« je še dejal naš sogovornik Ivan Bjelić.
Potrebujejo še nekaj sto hektarjev zemljišč
Da je lokalno prebivalstvo deležno zastraševanja, nam je povedal tudi Zlatko Kokanović, domačin iz Gornjih Nedeljic, ki svoje kmetije ne želi prodati podjetju Rio Tinto. Redno se udeležuje protestov, tako v dolini reke Jadar kot v Beogradu. Večkrat ga je policija zaradi udeležbe na protestih tudi pridržala. »Zdaj želi oblast spremeniti prostorski načrt v Loznici z implementacijo projekta Jadar. Prostorski načrt bi morali spremeniti že pred enim mesecem, ampak so zaradi našega pritiska točko umaknili z dnevnega reda. Septembra bodo poskušali znova, ampak bomo naredili vse, da se to ne bo zgodilo. Udeležili se bomo mestne skupščine, protestirali in zahtevali odgovore,« pojasni.
Sogovornik pove tudi, da zadnji dve leti nobeden od domačinov svoje zemlje ni prodal avstralsko-britanskemu podjetju. »Da bi lahko šli v projekt, bi morali odkupiti še veliko zemlje. Ni res, da jim manjka le še 60 hektarjev, kot trdijo. Poleg tega potrebujejo še 164 hektarjev za deponijo, potrebujejo še zemljišče za progo do Loznice pa za hitro cesto od Loznice do Valjeva, prav tako bi morali kupiti zemljišče za plinovod, električno omrežje, optične kable, cevovode. To je še nekaj sto hektarjev. Obnašajo se, kot da so vse že odkupili, v načrtovani kompleks pa lahko pridejo le tako, da tam pristanejo z letalom. To, kar imajo, je, kot se reče pri nas, le leopardova koža.«
Nihče ne bo spreminjal naših navad
Zaradi upora ga je večkrat obravnavala policija. »Večkrat so me želeli v skladu z zakonskim rokom zadržati, ampak so me po štirih urah nato izpustili na prostost. Enkrat so nas želeli zadržati dlje, ampak se je pred policijsko postajo zbralo okoli tisoč protestnikov, in so nas potem spustili. Nazadnje so me pridržali 7. julija letos, ko smo iz protesta blokirali železniško progo v Loznici. Štiri dni po aretaciji sem dobil kazensko prijavo zaradi napada na uradno osebo, česar nisem storil. Mi pa smo pred tremi leti podali kazensko prijavo proti podjetju Rio Tinto zaradi izlivanja arzena iz vrtine, a se tožilstvo na to sploh ni odzvalo,« je dejal.
Kaj pričakuje, da se bo zgodilo v prihodnje? »Nikomur ne dovolim, da spreminja naše navade, življenje, tradicijo in da uničuje naš življenjski prostor. Vsakemu državljanu Republike Srbije je z ustavo omogočena pravica do življenja, dela, družine in zdravega življenjskega prostora,« je sklenil Zlatko Kokanović.
