Ko sem pred skoraj dvajsetimi leti začel delati na sodišču Evropske unije v Luksemburgu, smo mir in stabilnost dojemali kot sama po sebi umevna. Danes pa so te vrednote na preizkušnji. Globoko sem prepričan, da Evropska unija zagotavlja obstoj Republike Slovenije v današnji obliki. Duhovi, ki so povzročili vojne v Evropi, nikoli ne bodo povsem izginili. Zato je nujno, da Slovenci sodelujemo v danih institucionalnih okvirih, ki nam omogočajo glas v upravljanju Evrope. Kar nekaj let sem med drugim predaval v Londonu, tako da sem brexit spremljal od blizu. Združenemu kraljestvu, ki se je odločilo za odhod iz tega institucionalnega okvirja, to ni prineslo ničesar dobrega. Nasprotno, ugiba se celo o ponovnem pristopu k Evropski uniji.
Kot sodnik, pravnik in akademik moram ob razmišljanju o našem članstvu najprej poudariti pomen prava v Evropski uniji. Ne smemo pozabiti, da je pravo temelj Evropske unije, brez katerega Unija ne obstaja. V času, ko je vpliv prava v svetovni ureditvi omajan, je pravni red Unije še toliko bolj dragocen. Obenem pa je treba poudariti, da je pravo Unije, predvsem zaradi svoje neposredne uporabljivosti in neposrednega učinka, tudi naše, slovensko pravo.
Pravo in ekonomski ter splošni družbeni razvoj pa gredo tesno z roko v roki. V enih najlepših dvoran sodišča EU visi delo italijanskega umetnika Giacoma Manzùja. Na eni strani slike je tehtnica, na drugi strani starši z otrokom. Ponazarja, da brez prava ni sreče v družbi.
Pravo ima nedvomno tudi močno duhovno komponento. V svojem najglobljem bistvu je poslanstvo sodišča EU zagotavljanje miru v Evropi. Konfliktni interesi še vedno obstajajo, tudi znotraj Unije, a spori se rešujejo s pravnimi argumenti, ne s silo. V družbah, ki imajo dober pravni sistem in malo korupcije, so prebivalci najsrečnejši. V tem smislu je pravo, ki rešuje spore v družbi, dejansko umetnost dobrega in pravičnega. Seveda pa je bistveno, kakšen ta pravni sistem je. Da je pravičen za vse, še posebej za najšibkejše, ter da v najboljši možni meri spodbuja duhovni in materialni razvoj družbe.
Pravo EU igra veliko vlogo, je bistveni element vodenja Unije in tudi več sodb sodišča EU je v preteklih letih pomembno neposredno vplivalo na Slovenijo. Nedavna sodba sodišča EU, ki je pomembna za Slovence, je na primer sodba v zadevi Čepelnik.1 Slovenski družbi, ki je opravljala gradbena dela v Avstriji in ni prijavila zaposlitve dveh napotenih delavcev na gradbišču, je bila odrejena takojšnja ustavitev plačil. Sodišče EU je presodilo, da takšna ureditev presega to, kar je nujno za uresničitev ciljev varstva delavcev ter boja proti goljufijam in preprečevanju zlorab. Sodišče EU v svoji praksi pripoznava tudi pomen zaščite nacionalne identitete držav članic. V zadevi ministrstvo za obrambo,2 sprejeti na podlagi predhodnega vprašanja, ki ga je predložilo vrhovno sodišče Republike Slovenije, je sodišče ob upoštevanju temeljne pravice do omejitve delovnega časa in dnevnega oziroma tedenskega počitka poudarilo, da je treba zaščititi tudi bistveno funkcijo države, to je varovanje nacionalne varnosti, ki jo izvajajo oborožene sile države članice. Zato je za pripadnike oboroženih sil priznalo omejitev omenjenih pravic do počitka in omejenega delovnega časa. S tem je bilo Sloveniji dovoljeno, da zaradi nacionalnih posebnosti odstopi od prava EU.
Seveda pa je veliko sodb sodišča EU, ki Slovenijo zadevajo posredno. V zadevi Russia Today,3 v kateri sem v velikem senatu odločal tudi sam, je splošno sodišče potrdilo odločitev sveta, ki je zaradi zatrjevanega širjenja dezinformacij o vojni v Ukrajini zaprl televizijsko postajo Russia Today v Franciji. Splošno sodišče odloča tudi o zadevah s področja energetike, vladavine prava, javnih naročil, konkurenčnega prava, državnih pomoči, blagovnih znamk in tako dalje. Vse te sodbe seveda pomembno vplivajo na Slovenijo.
Pravo torej zadeva skoraj vsak vidik našega družbenega življenja in pravo EU je v osrčju vsake razprave o Evropski uniji. Refleksija o članstvu me nadalje privede do petih sklopov idej, ki se nanašajo na našo današnjo razpravo.
1. Razmislek o vlogi Slovencev v institucijah EU
Vrsta strokovnjakov (tu seveda ne mislim zgolj na pravnike) je zaslužna za odlično delovanje Slovenije v Evropski uniji, a zavedati se je treba tudi omejenosti naših danosti. Sam sem deset let zastopal evropsko komisijo pred sodiščem EU. Opazil sem, da morajo majhne države članice v obširnem in izredno kompleksnem sistemu Evropske unije nenehno izbirati usmerjenost svojega delovanja. V takih pogojih morajo biti koordinacija, iskanje Sloveniji sistemsko ugodnih rešitev in izkoristek virov dejansko optimalni.
2. Majhna država članica mora iskati svoje niše
Dodana vrednost Evropske unije mora biti z vidika držav članic razumljena v dveh pogledih. Evropska unija po eni strani zagotavlja pravno državo, vladavino prava, človekove pravice, stabilnost, skupni trg, splošno ekonomsko rast ter druge vrednote in cilje. Po drugi strani pa mora vsaka država članica najti svojo konkretno vizijo v sistemu, ki ponuja obilico možnosti za intelektualni in ekonomski razvoj. Slednje slikovito ponazori izjava priseljenca, ki je prišel v ZDA prek znamenitega otoka Ellis v New Yorku. V Ameriko je prišel, ker je slišal, da so tam ceste tlakovane z zlatom. Ko pa je prispel, je spoznal, prvič, da niso tlakovane z zlatom, drugič, da sploh niso tlakovane, in tretjič, da se je pričakovalo, da jih bo tlakoval sam.
Vizijo na podlagi globokega razumevanja ekonomije, filozofije in drugih znanosti si moramo v povezavi z meritokracijo izoblikovati sami. Luksemburg, na primer, je našel svojo nišo v finančnih storitvah ter v vesoljskem raziskovanju. Luksemburg, podobno kot Bruselj, je tudi sedež evropskih institucij. Podobno London, ki je v času članstva v Evropski uniji deloval kot finančni center, tudi zaradi dobrega delovanja svojih sodišč, angleščine ter zaradi posebnega časovnega pasu. Ena pomembnih niš, v katerih bi Slovenija kljub svoji majhnosti lahko našla svojo vlogo, so pravne in sorodne storitve na področju energetike. Države članice EU se izredno trudijo, da bi pridobile sedeže prestižnih evropskih agencij. Sloveniji je pripadel sedež Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev – ACER, ki je v Ljubljani. To je edina evropska agencija s sedežem v Sloveniji. Trenutna geopolitična situacija ter zeleni prehod sta pomen energetike in lokacije ACER še povečala. Poleg tega je ACER leta 2019 in tudi leta 2024 prevzel nove, še pomembnejše pristojnosti na področju regulacije skupnega trga električne energije in plina. Ta evropska agencija obeta še veliko pozitivnih multiplikativnih učinkov na širši intelektualni in ekonomski razvoj Slovenije. Poleg številnih slovenskih strokovnjakov za energetiko k nam zaradi lokacije agencije pogosto prihajajo tuji znanstveniki.
Prav tako veliko znanja premorejo slovenske odvetniške pisarne, ki se z energetskim pravom ukvarjajo na nacionalni in mednarodni ravni. Te potenciale bi bilo dobro povezati in izkoristiti. Ne nazadnje sem na splošnem sodišču za energetiko specializiran tudi sam.
3. Nekatere niše so že izkoriščene
Slovenci odlično delujemo na številnih področjih gospodarskega in družbenega življenja. Vprašanje pa je, ali izkoriščamo vse možnosti za razvoj na res velikem notranjem trgu Unije, ki ponuja toliko priložnosti. Kako priti še bolj v osrčje evropskih inovacij? Ali je slovenska pravna ureditev usklajena z ureditvijo prava EU na način, ki slovenskemu gospodarstvu in posameznikom omogoča največjo samorealizacijo? Ali bo napovedana širitev EU na zahodni Balkan odprla nove priložnosti za slovenska podjetja in poenostavila poslovanje? Kako lahko vse te procese sploh razumemo brez omembe solidarnosti, ki je prav tako ena od temeljnih vrednot Unije?
4. Poglobljeno sodelovanje slovenskih institucij in posameznikov
Ali lahko na vsa zgoraj zastavljena vprašanja sploh zadostno odgovorimo brez povečanega slovenskega institucionalnega sodelovanja in brez poglobljene interdisciplinarne analize v Sloveniji, v kateri bistveno vlogo igrajo tudi akademske institucije?
5. Primerjava z drugimi državami članicami
Slovenci imamo zagotovo svojo zgodbo, vendar pa moramo prisluhniti in se učiti tudi iz izkušenj drugih držav članic, še posebej tistih, ki so se Uniji pridružile v podobnem strukturnem položaju kot Slovenija.
Tema moje doktorske disertacije v Združenih državah Amerike, kjer sem tudi poučeval, je bila pravo EU in odnos med centrom in obrobjem na ravni Evropske unije. Na kratko, regije centra so gospodarsko najmočnejše, regije obrobja pa gospodarsko šibkejše. Države članice, ki so se Evropski uniji pridružile leta 2004 in pozneje, so bile predvsem države na obrobju. Leta 2004 smo se tako soočili z veliko neenakostjo v bogastvu med regijami v EU. Pojavila se je skrb, da evropsko obrobje nima ustreznega glasu pri oblikovanju Unije v skladu s svojo vizijo, željami in potrebami. To je bilo vidno na številnih pravnih področjih, tudi pri napotitvah delavcev. Zakonodaja EU se je spreminjala in državam članicam z obrobja vse bolj oteževala izkoriščanje konkurenčne prednosti cenejše delovne sile.
Razmerje med centrom in obrobjem v Uniji povzroča številna vprašanja. Ali je lahko poseben položaj obrobja eden od temeljnih vzrokov za krizo pravne države, ki smo ji priča v nekaterih novih državah članicah? Ali lahko po dvajsetih letih članstva še vedno govorimo o razlikovanju med centrom in obrobjem? Kako so ustavne strukture in gospodarska ureditev Evropske unije vplivale na nove države članice? Kaj smo se vsi skupaj naučili v zadnjih dvajsetih letih?
Na koncu naj omenim še slovenski jezik, ki je enakopraven jezik Evropske unije, kar danes na srečo lahko jemljemo kot samo po sebi umevno. Ne smemo pa pozabiti, da to nikakor ni bilo samoumevno našim prednikom. Slovenci smo prepotovali dolgo in uspešno pot, naša izhodišča in možnosti pa so kljub težki mednarodni situaciji v zgodovinskem pogledu verjetno boljši kot kadar koli doslej.
Damjan Kukovec je sodnik Splošnega sodišča Evropske unije.
Uvodni nagovor na konferenci Razprava o razvoju in perspektivah Slovenije v Evropski uniji v luči 20-letnice pristopa k EU.
1 Sodba sodišča EU z dne 30. novembra 2018, Čepelnik d. o. o., C-33/2017, EU:C:2018:896.
2 Sodba sodišča EU z dne 15. julija 2021, ministrstvo za obrambo, C-742/19, EU:C:2021:597.
3 Sodba splošnega sodišča z dne 27. julija 2022, RT France proti Svetu, T-125/22, EU:T:2022:483.
