Mlada Afganistanka se v tem športu udejstvuje šele štiri leta, potem ko se je opogumila in ga začela trenirati kot edino dekle iz Kabula v gimnastičnem centru njej tako zelo drage skupine breakdancerjev​, ki jih je dotlej videvala zgolj po televiziji. Za ta šport, v katerem se sedaj ob petnajstih drugih športnicah tudi sama utegne potegovati za zlato odličje, se je navdušila v času, ko v njeni državi še niso vladali talibani in so dekleta lahko svobodno hodila v šolo, na delo in se udeleževala športnih aktivnosti.

Talaševa tekmuje pod zastavo olimpijske ekipe beguncev, saj je leta 2021 pobegnila s svojega doma v Afganistanu. Državo je morala zapustiti, ker je začela zaradi svojega športnega udejstvovanja dobivati smrtne grožnje, povrhu pa je ušla še bombnemu napadu na gimnastični center. Iz Pakistana, kamor je iz domovine zbežala z mlajšim bratom, se je odpravila v Španijo, kjer je dobila azil. Svojih začetkov, ko je morala prebroditi veliko predsodkov, se spominja takole: »V šoli in v družini so mi govorili: 'Ti si dekle. Ne moreš početi teh stvari, trenirati tega športa ali opravljati tega dela.' V telovadnici pa so me vedno spodbujali: 'To lahko narediš. To ni nemogoče. Težko je, vendar ni nemogoče.'«

Talaševa si želi, da bi jo ljudje v spominu ohranili kot športnico, ne kot plesalko, saj breakdance sodi v drugo kategorijo. Z udeležbo na olimpijskih igrah se ji uresničujejo velike sanje. Opustila jih ni niti v izgnanstvu, kjer se je ob delu še naprej ukvarjala s svojim športom in slednjič se ji je uspelo prebiti v moštvo olimpijskega komiteja za begunce. Skupaj s 35 drugimi atleti iz enajstih držav je cilj njihove ekipe predvsem opozoriti, da je na svetu kar sto milijonov beguncev in razseljenih ljudi. »Tukaj nisem zato, ker bi se bala talibanov ali za svoje življenje, temveč zato, ker želim uresničiti svoje sanje in storiti nekaj za afganistanska dekleta,« je zatrdila Talaševa.