Češkoslovaška je po drugi svetovni vojni sodila v krog držav vzhodnega političnega bloka, ki se jih je držal tudi naziv »sovjetski sateliti«. Toda v tej državi, ki je z združitvijo Češke in Slovaške nastala takoj po koncu prve svetovne vojne, za razliko od nekaterih drugih pripadnic bloka komunisti niso prišli na oblast takoj po koncu vojne, temveč tri leta pozneje.
Sprva je namreč Češkoslovaška delovala kot večstrankarska demokratična država pod vodstvom priljubljenega predvojnega predsednika Edvarda Beneša, ki se je pred nemško okupacijo umaknil v London. Ker še niso izvedli volitev novega parlamenta, je Beneš sprva vladal z ustavnimi dekreti, znanimi kot Beneševi dekreti, s katerimi je med drugim razlastil in izgnal približno 3,5 milijona sudetskih Nemcev ter več deset tisoč Madžarov. Pravni nasledniki obeh izgnanih strani si še danes neuspešno prizadevajo za odpravo teh dekretov, ki so še vedno v veljavi. Kot zaprisežen demokrat in pripadnik narodno-socialne stranke se je še pred parlamentarnimi volitvami spomladi leta 1948 zavedel, da bo sestava vladne koalicije zaradi rasti števila in vpliva pripadnikov komunistične stranke ter njihove zahteve po nacionalizaciji pomenila precej trd oreh. Zaradi tega si je že pred volitvami vzel precej časa za pogovore o prihodnosti države z voditeljem komunistov Klementom Gottwaldom, ki mu je po volitvah zaupal vodenje vlade, saj so komunisti zasedli 30 odstotkov mest v parlamentu. To je pomenilo tudi konec njegovih sanj o demokratični večstrankarski Češkoslovaški, kajti komunisti so s svojo agresivno politiko kmalu dosegli odstop vseh nekomunističnih ministrov, na mesta katerih so nastavili svoje ljudi in prevzeli vso oblast v državi. Zdravstveno načet Beneš je razočaran odstopil z mesta predsednika države, ki ga je po njegovem umiku zasedel prav Gottwald. Umrl je septembra istega leta.
Ob prazniku svobodne Češkoslovaške
28. oktobra 1918. je vzrastla v srcu centralne Evrope Češkoslovaška republika. Nova republika, ki jo je zamislil veliki filozof in državnik Tomaž G. Masaryk, je kmalu postala središče demokratičnih idej v tem občutljivem in vitalnem predelu Evrope. (…)
Republika stoji sedaj pred izredno težko nalogo. Predsednik-graditelj Beneš, ki je iz Londona, kamor se je bil zatekel, po zrušenju republik, odločno vodil patriotične akcije, se je ob velikem navdušenju ljudstva, vrnil v domovino. Vrnil se je na svoje delovno mesto in ve, da lahko računa na svoje ljudstvo, ki ga spoštuje kot sposobnega, izkušenega in preudarnega državnika ter prepričanega demokrata. (…)
Primorski dnevnik, 28. oktobra 1945
Češkoslovaška pred volitvami
Po ustavi bi morale biti nove volitve pred 26. majem 1948. Češkoslovaška narodna fronta, v kateri sodeluje vseh šest strank v državi, pa se v tem pogledu še ni sporazumela. Pri zadnjem tozadevnem razgovoru se je vnela debata o policiji, ki je po trditvah predstavnikov nekomunističnih strank samo strankarsko orodje v rokah komunističnega notranjega ministra Vaclava Noseka. (…)
Socialdemokratski poslanec Kubat je imel v notranji komisiji ustavodajne zbornice govor, v katerem je obtožil komunističnega notranjega ministra, da si je zasužnjil policijo, v kateri ni prostora za nikogar drugega kot za komuniste in v kateri edinole komunisti napredujejo. (…)
Govornik je vzkliknil: »Smo morda pred državnim udarom, pri katerem naj bi igrala najvažnejšo vlogo policija, ki jo ima v svojih rokah komunistična partija?« (…)
Demokracija (Gorica, Trst), 13. februarja 1948
Ministri treh strank izstopili iz koalicijske vlade v Češkoslovaški
PRAGA, 22. feb. – Preteklega petka je v Češkoslovaški nastopila vladna kriza, ker so ministri treh ne-komunističnih strank podali ostavko in pustili v vladi samo predstavnike socijal-demokratske in komunistične stranke.
Ostavka teh ministrov bo verjetno povzročila večje politične spremembe v Češkoslovaški, kajti ako bo predsednik republike Edvard Beneš izročil mandat za sestavo nove vlade komunističnemu premierju Klementu Gottwaldu, bo to pomenilo, da bo na krmilo prišla vlada, ki bo še bolj tesno povezala Češkoslovaško s Sovjetsko zvezo. (…)
Predsednik republike Beneš se še vedno zoperstavlja zahtevam komunističnega premierja in je imel več sestankov s predstavniki opozicijskih strank. Ponovno je poudaril, da ne bo dovolil sestave vlade, ki bi ne imela podpore parlamenta in ki ne bi vključevala predstavnikov vseh strank, ki tvorijo Ljudsko fronto. (…)
Enakopravnost, 23. februarja 1948
Beneš podal ostavko zaradi slabega zdravja
PRAGA, 7. – Vladni predsednik dr. Gottwald je na seji vlade sporočil, da je predsednik republike Edvard Beneš podal ostavko. Dr. Gottwald je med drugim izjavil: Sporočam vam z veliko bolestjo o ostavki predsednika republike, ki me je o tem obvestil s posebnim pismom. Dolgo časa sem skušal prepričati ga, da prekliče svoj sklep. Vlado sem že obvestil o zdravstvenem stanju predsednika na seji 25. maja. (…)
Po predsednikovem govoru je vlada z obžalovanjem sprejela na znanje Beneševo ostavko in soglasno odobrila Gotwaldov govor. (…)
Primorski dnevnik, 8. junija 1948
Češkoslovaška vlada zahteva poročilo o Sokolskem zletu
PRAGA, 7. julija – Češkoslovaška vlada je ukazala, da se izvrši preiskavo v zvezi s Sokolskim zletom, tekom katerega je prišlo do javnih demonstracij za bivšega predsednika Edvarda Beneša in jugoslovanskega maršala Tita.
Odlok, da se izvrši preiskavo glede zleta telovadne organizacije Sokola, je v zvezi s pasivnimi demonstracijami proti predsedniku Klementu Gottwaldu ob priliki včerajšnje sokolske parade. Udeležniki parade so vzklikali pokojnemu Janu Masaryku, bivšemu predsedniku Edvardu Benešu in jugoslovanskemu maršalu Titu, ki se nahaja v sporu s Kominformo. (…)
Iz policijskega urada niso hoteli podati nobenega komentarja glede števila aretiranih, toda nekateri očividci pravijo, da jih je bilo najmanj 30.
Enakopravnost, 8. julija 1948
Edvard Beneš umrl
PRAGA, 3. – Edvard Beneš je umrl danes ob 18.15.
V brzojavki, ki jo je poslal predsednik republike Gottwald ženi pokojnega predsednika Beneša, pravi med drugim: »Z osebo gospoda Beneša smo izgubili eno izmed najodličnejših pojav v novejši čehoslovaški zgodovini. Naše ljudstvo ga ne bo nikoli pozabilo. Naj bi se Vaša bolečina ublažila ob zavesti, da jo z Vami delimo mi vsi.« (…)
Primorski dnevnik, 4. septembra 1948
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
