Kurta Gödla se je v otroških letih zaradi silne radovednosti prijel vzdevek gospod Zakaj. Sin tekstilnega podjetnika, rojen v Brnu na Moravskem, se je kasneje vpisal na dunajsko univerzo in sprva hotel študirati fiziko, nato pa je presedlal na matematiko.

Že v letih pred vojno je bil cenjen kot eden vodilnih logikov, ki so ga vabili na predavanja na ameriško univerzo Princeton, njegova posebna strast je bilo iskanje napak in nepopolnosti v sistemih, ki so veljali za popolne. Njegov dokaz, da tudi v matematiki ni mogoče vsega dokazati, uvrščajo med največje dosežke znanosti 20. stoletja. Potem ko so v Avstriji prevzeli oblast nacisti, je Gödel s svojo ženo emigriral v ZDA. Leta 1942 se je spoprijateljil z Albertom Einsteinom, s katerim sta se vsak dan skupaj sprehodila na delo na inštitut za napredne študije na univerzi in se skupaj vračala domov, na poti pa sta vneto debatirala, med drugim o teoriji relativnosti in mnogih filozofskih temah.

Leta 1947 je Gödel dobil ameriško državljanstvo in v postopku njegovega pridobivanja je moral opraviti zaslišanje pred sodiščem, v katerem naj bi dokazal poznavanje nove domovine in ustave, na katero se je znanstvenik intenzivno pripravljal. Med temi pripravami je odkril, kot je poročal njegov prijatelj, priznani ekonomist Oskar Morgenstern, logično zanko v ameriški ustavi, ki po prepričanju Gödla dopušča, da se v ZDA na popolnoma legalen način uveljavi diktatura. Le posredovanju Einsteina in Morgensterna ter naklonjenosti sodnika gre zasluga, da si Gödel s podrobnejšo razlago tega odkritja pred sodnikom ni zapravil ameriškega državljanstva. Po drugi strani pa je javnost še do danes prikrajšana za razkritje, na kateri del ustave je tedaj ciljal Gödel, in se okoli tega vprašanja omenjajo številne špekulacije.