»Ne spreminjamo se samo postopoma. So obdobja, ko pride do drastičnih sprememb. Izkazalo se je, da se to zgodi sredi 40. in nato v zgodnjih 60. letih,« je za revijo Science Alert povedal genetik Michael Snyder z univerze Stanford v ZDA.

Snyder in njegovi kolegi so raziskovali biologijo staranja, da bi bolje razumeli, do katerih sprememb pride in kako. Sledili so skupini 108 odraslih, ki so več let vsakih nekaj mesecev darovali biološke vzorce. Vsak udeleženec je v 626 dneh oddal povprečno 47 vzorcev.

Znanstveniki so opažali, da se pri nekaterih stanjih, kot sta Alzheimerjeva bolezen in bolezni srca in ožilja, tveganje ne povečuje postopoma skozi čas, ampak se po določeni starosti močno stopnjuje. Zato so se odločili podrobneje preučiti biomarkerje staranja, da bi ugotovili, ali lahko identificirajo povezane procese.

Pri tem so analizirali različne tipe molekul, vključno z RNK, proteini, lipidi in taksoni črevesja, kože, nosu in ustne votline. Po analizi so znanstveniki opazili, da se v dveh življenjskih obdobjih v človeškem telesu bistveno spreminja količina različnih vrst molekul.

Približno 81 odstotkov proučevanih molekul se je spremenilo med eno ali obema fazama. Spremembe so dosegle vrhunec sredi 40. let in nato ponovno v zgodnjih 60. letih.

Med vrhuncem v 40. letih so bile zabeležene spremembe v molekulah, povezanih s presnovo lipidov, kofeina in alkohola, pa tudi s srčno-žilnimi boleznimi ter disfunkcijo kože in mišic. Vrhunec v zgodnjih 60-ih letih je bil povezan s presnovo ogljikovih hidratov in kofeina, boleznimi srca in ožilja, kožo in mišicami, imunsko regulacijo in delovanjem ledvic.

Pri ženskah se prvi vrhunec v srednjih 40-ih običajno pojavi ob vstopu v menopavzo ali perimenopavzo, pri čemer znanstveniki menijo, da proces menopavze ni glavni vzročni dejavnik, saj so tudi moški v istem obdobju doživeli pomembne molekularne spremembe.