Sprememb je veliko, med njimi pa sta tudi dva predloga, ki bosta precej povečala pooblastila policije za dostop do elektronskih komunikacijskih podatkov in tako zaostrila protipiratski boj, poroča spletna stran Slo tech.

Pravosodni minister Aleš Zalar je o protipiratstvu povedal, da določilo "z namenom prodaje" ni bilo usklajeno z zakonodajo, zato je povzročalo težave pri kazenskem pregonu ter varovanju avtorskih pravic in intelektualne lastnine. Dodal je, da se je omenjeno določilo v slovensko zakonodajo najverjetneje prikradlo zaradi neustreznega prevoda iz angleščine ("in commercial scale"), to pa pomeni, da je bila piratska varovalka v dosedanjem KZ pravzaprav nekakšen nesporazum.

Najboljša preventiva spodbujanje zakonite ponudbe?

Odvetnica zveze potrošnikov Slovenije Živa Drol Novak je vztrajala, da pomeni predlagana rešitev nesorazmeren ukrep, ki vsakega potrošnika obravnava kot potencialnega kriminalca, namesto tega bi morala država raje spodbujati zakonito ponudbo digitalnih vsebin, ki je najboljša preventiva proti piratstvu, kar interesne skupine založnikov namenoma preslišijo. Zelo podobno stališče je zagovarjal tudi poslanec SDS Branko Grims.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je ob koncu predstavitve sicer pojasnil, da je večina kritik usmerjena proti sami ureditvi področja avtorskih pravic in intelektualne lastnine, s katerim se pripravljavci KZ ne morejo ukvarjati.

Policija s prevelikimi pooblastili?

Andrej Tomšič iz urada informacijske pooblaščenke je opozoril, da bo lahko policija od operaterjev mobilne telefonije po novem zahtevala podatke vsega prometa, ki ga je zabeležila bazna postaja, ne samo prometa določenih osumljenih uporabnikov.

To pa pomeni, da bi ob vsaki taki zahtevi lahko pridobili osebne podatke številnih nedolžnih državljanov, ki so se v nekem trenutku (denimo ob protestu ali ob ropu banke) nahajali na območju določene bazne postaje, in jih shranila za deset let, kar je po mnenju pooblaščenca neučinkovit, nesorazmeren in problematičen ukrep.

Predstavniki policije in ministrstev so zagotavljali, da policija zakonske spremembe ne bo uporabljala za množično pridobivanje osebnih podatkov o državljanih, na kritike pa niso odgovarjali.

Policija ne bo izvajala množičnega ribarjenja

Tatjana Bobnar je zagotovila, da policija ne bo izvajala množičnega ribarjenja in da ne nasprotujejo nadzoru, ki bi preprečeval njihove zlorabe.

Peter Pavlin s pravosodnega ministrstva je razvil tezo, da so pomisleki o zbiranju komunikacijskih podatkov nedolžnih državljanov padli že z evropsko direktivo, po kateri se v EU shranjujejo vse elektronske komunikacije, čeprav je več kot 99 odstotkov Evropejcev verjetno nedolžnih. Zato je dostop do podatkov baznih postaj – malenkost.