Kaj vam pomeni, da vas je revija MIT Technology Review uvrstila med 35 najuspešnješih inovatorjev na svetu, mlajših od 35 let?

Nagrada je lepo priznanje za moje večletno delo in trud v ZDA. Ni prišla čez noč, ampak je rezultat vztrajnega dela. Veliko mi pa pomeni tudi, da se je Slovenija tako pozitivno odzvala na moj uspeh. To
vseeno kaže na to, da se tudi Sloveniji na tehnološkem področju kaže bolj svetla prihodnost.

Kakšen je odnos do visoko izobraženih v Združenih državah Amerike?

Zelo pozitiven. Visoko izobraženi ljudje so v ZDA cenjeni in imajo dobre dohodke.

Kakšen pa je v ZDA odnos do tujih profesorjev?

Odnos je odličen, boljši ne bi mogel biti. Korekten, povsem enak kot do Američanov. Med ameriškimi profesorji je sicer veliko tujcev, oziroma bolj natančno, Američanov rojenih v tujini (imigrantov). V ZDA
ljudje namreč ne razmišljajo veliko o tem, kdo je "tujec", saj je to država imigrantov, to je "melting pot". Na mojem oddelku je 35 profesorjev računalništva. Trije so iz Nemčije, dva iz Francije, eden
iz Srbije in en s Hrvaške, trije iz Irana, eden iz Ukrajine, eden iz Portugalske, dva iz Grčije, dva iz Indije in trije s Kitajske. Ostali so v ZDA rojeni Američani. Vsi profesorji smo najboljši dijaki iz neke srednje šole oziroma univerze, ta iz Teherana, oni iz Lizbone, tretji iz Brooklyna. Zbrani smo skupaj v ZDA, kjer delujemo v vrhunski znanosti.

Ali je delo znanstvenika v ZDA cenjeno tudi z dohodki? Bi nam lahko zaupali vaš letni dohodek?

Da, je cenjeno tudi finančno. Moj letni dohodek ni astronomski in je precej nižji od recimo, dohodkov zdravnikov, odvetnikov ali direktorjev. Vseeno pa je višji od dohodkov večine Američanov. S plačo sem zadovoljen. Naj pa dodam, da v ZDA veljajo stroge delovne navade, dela se veliko in včasih prekomerno, to ni enostavna destinacija, življenje tukaj je hitro, stresno in naporno in še vedno dvakrat dražje kot v Sloveniji.

Vaše diplomsko povprečje ocen je bilo 9,96. Po naših ocenah ste potemtakem dobili samo eno 9-ko. Pri katerem predmetu ste dobili to oceno?

Vaša analiza je precej točna. Kateri predmet je to bil pa raje ne bi razkril :-)

Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ste poslali predlog o ureditvi visokega šolstva v Sloveniji oziroma ste opisali, kako je visoko šolstvo urejeno v ZDA. Ali razmišljate, da bi se kdaj vrnili v Slovenijo in poučevali na slovenskih fakultetah?

Ne, o vrnitvi v Slovenijo ne razmišljam. Moje ameriške izkušnje sem zapisal, da bi na tak način pomagal Sloveniji. Če bo kaj koristnega, se bo morebiti tudi uporabilo, če pa ne, sem čutil to kot mojo dolžnost. Velike sisteme je težko spreminjati, sploh ne na hitro.

Imate morda izkušnje tudi s slovenskimi študenti (s stališča profesorja)? Bi lahko primerjali študente v ZDA in Sloveniji?

Ne, s slovenskimi študenti zaenkrat kot profesor še nimam izkušenj, upam pa, da se bo to nekoč tudi spremenilo. Pred odhodom v ZDA sem bil dve leti asistent (demonstrator) na Fakulteti za računalništvo in informatiko, v letih 2000 in 2001. Moje takratne izkušnje s študenti so bile dobre. Slovenski študenti so bili enako vestni in prizadevni kot ameriški. Razlika je bila v pristopu. Slovenski študenti so bili skromni, niso se želeli izpostavljati, spraševali so malo vprašanj. Skoraj nikoli ni nihče prišel na govorilno uro. V ZDA so študenti veliko bolj agresivni. Asistentom in profesorjem pošiljajo emaile, tudi v soboto zvečer, pričakujejo odgovore in to takoj in če jih ne dobijo, se hitro tudi pritožijo, oziroma ti dajo vedeti, da nisi dober profesor. To je v ZDA precej pogosto, takšni so tudi tuji študenti v ZDA (ki jih ni malo). Letos na koncu semestra na moji univerzi je k meni v mojo pisarno prišlo dvanajst študentov, vsak posebej. Vsi so želeli zvišati oceno. Žal nobeden ni pokazal resničnih argumentov, tako da prošnjam nisem mogel ugoditi. Tako ali tako pa nisem strog v ocenjevanju in sem vsem že itak dal precej visoke ocene. Študenti so videli, da sem prijazen in so pač poskusili dobiti višjo oceno, saj dobro vedo, da bodo ocene ameriški delodajalci upoštevali pri iskanju
službe.

Ste na univerzi v Južni Kaliforniji edini Slovenec? Imate morda stike z drugimi slovenskimi znanstveniki, ki živijo v ZDA?

Na moji univerzi dela tudi Prof. Dr. Igor Kukovica, profesor matematike, tudi iz Slovenije. Poleg tega so tukaj tudi študenti, tako dodiplomski kot podiplomski. Imam precej stikov z drugimi slovenskimi
znanstveniki v ZDA. Želimo si pomagati, se organizirati kot neke vrste slovenska "mafija" v ZDA. Že na mojem doktorskem študiju v Pittsburghu je bilo tako. Tam nas je bilo več Slovencev, mislim, da štirje in smo si med sabo pomagali pri iskanju stanovanja in nasvetih.

Kakšni se vam zdijo pogoji za znanstveno delo oziroma znanstvenike v Sloveniji? Kako in kje ste vi doživeli svoj "preboj"? Ste se prebili sami ali vam je pomagala slovenska znanstvena srenja?

Mislim, da so pogoji na najboljših ameriških univerzah objektivno boljši kot povsod v Evropi, z izjemo morebiti Švice in Velike Britanije. Moj preboj se ni zgodil čez noč, ampak je plod večletnega dela v ZDA, enačba na enačbo, konferenca za konferenco. Na podiplomski študij v ZDA sem prišel s pomočjo uglednih slovenskih profesorjev, ki delajo v Sloveniji in ki so imeli mednarodne izkušnje. V ZDA sem potem vse delo opravil sam, oziroma skupaj z mojimi ameriškimi sodelavci in študenti.

Po vašem mnenju: najboljši in najslabša inovacija vseh časov?

Najboljša: Apple iPhone
Najslabša: Freon, fluorirani ogljikovodiki in drugi toplogredni plini