Maksilofacialna kirurgija postaja vse bolj dovršena

Oglas

Na kliniki zdravijo okoli 22.000 pacientov na leto; 7000 pacientov potrebuje manjši operacijski poseg v lokalni anesteziji, 1000 pacientov pa večji poseg v splošni anesteziji.

Zahtevno zdravljenje raka

Med temi so najtežji bolniki, bolniki z rakom ustne votline, ustnega žrela in vratu. V Sloveniji na leto za tem rakom zboli okoli 200 ljudi. Zbolijo predvsem ljudje, stari nad 50 let, in večinoma moški. Neposredni dejavnik tveganja sta uživanje alkohola in kajenje, vzroki pa so tudi genetski, saj kadi veliko ljudi, a ne zbolijo vsi, pojasni kirurg.

Najučinkovitejše je zdravljenje z operacijo, bolniki z velikimi tumorji pa pozneje potrebujejo še obsevanje in kemoterapijo. Zdravljenje je zelo zahtevno, saj kirurgi posegajo na delikatno območje obraza, ob videzu pa je pomembna funkcionalnost, saj mora človek tudi po odstranitvi tkiva jesti, dihati in govoriti. Če je tumor mogoče operirati, so rezultati dobri in pet let po postavitvi diagnoze doživi več kot 60 odstotkov bolnikov. Preživetje je slabše, če upoštevamo še bolnike, ki so jih zdravili samo z obsevanjem ali kemoterapijo. Rak ustne votline in žrela ne napreduje zelo hitro, vendar povzroča hude težave: čez čas začne obolelo tkivo razpadati, bolnik trpi hude bolečine, težko požira in govori. Nekateri bolniki iz strahu pred posledicami zdravljenja to odklonijo, vendar je to najslabša odločitev. "S sodobnimi rekonstruktivnimi metodami je mogoče marsikaj narediti bolje kot pred leti," zagotavlja dr. Kansky.

Kirurg tumor izreže, če je ta velik, mora odstraniti tudi nekatere čeljustne kosti, prav tako skoraj vsi bolniki izgubijo zobe. Da bi bil videz pacienta čim manj okrnjen in bi vrnili funkcijo, odstranjeni del tkiv rekonstruirajo. V ta namen uporabijo kožo, kosti ali mišice z drugega dela telesa; ta reženj skupaj z žilo, ki ga prehranjuje, prenesejo na obraz in s tem nadomestijo manjkajoče tkivo. Kadar operirajo žrelo, so lahko oteženi tudi dihanje, govor in požiranje. V tem primeru pacientu namestijo na vratu stalno cevko za dihanje in cevko v želodec, po kateri se hrani. "To seveda ni enako stanju pred operacijo, a lahko živiš," pravi kirurg.

Zdravijo poškodbe obraza

Okoli 300 ljudi operirajo zaradi poškodb obraza: tretjina se poškoduje v prometu, tretjina poškodb izvira iz nasilnih dejanj, tretjina pa je posledica padcev, udarcev, poškodb pri športu. Maksilofacialni kirurgi popravijo tisto, kar je zlomljeno, in sicer od čela navzdol. Precej je napredovalo zdravljenje poškodb očesne dupline. Zdravljenje obraznega skeleta je bistveno izboljšalo uvajanje mikroplošic in vijakov iz titana. Zlomljeno čeljust, na primer, so včasih zdravili tako, da so spodnjo in zgornjo čeljust zavezali z žicami, da se ni premikala in se je poškodba v dveh mesecih zarasla. Za bolnika pa je bil to skorajda mučilni aparat, ki je poleg tega puščal posledice na zobeh. "Danes to zdravimo precej elegantneje: operativno postavimo vse na svoje mesto in čeljust privijačimo z vijaki in ploščicami, ki jih lahko, če ne motijo, pustimo v telesu."

Maksilofacialni kirurgi zdravijo tudi poškodbe zob, vendar te oskrbijo pozneje, ko so poškodovanemu že oskrbeli kosti.

Zdravljenje otrok

Pomemben del zdravljenja so prirojene nepravilnosti otrok, zajčja ustnica in volčje žrelo. Operacije razcepljene ustnice oziroma neba v Sloveniji izvajajo samo na tej kliniki, operirajo pa jih do 50 na leto. Otrok potrebuje tri posege, s katerimi zaprejo te odprtine. "Kadar se otrok rodi s temi nepravilnostmi, je to šok za starše, a se te težave zelo lepo uredijo, rezultati, ki jih dosegamo, pa so primerljivi s svetovnimi centri," je zatrdil zdravnik.

Med razvojnimi obraznimi nepravilnostmi, ki jih zdravijo, prednjačita mandibularni prognatizem in maksilarni retrognatizem, prevelika spodnja in premajhna zgornja čeljust. To nepravilnost operirajo, ko je otrokova rast končana. Kosti razrežejo, postavijo v pravilen položaj in fiksirajo, potem potrebuje bolnik še ortodontsko obravnavo. To so predvsem funkcionalne operacije, ki imajo za posledico tudi boljši videz. Včasih so imeli pri odločanju za operacijo precej pomislekov, danes pa manj, saj je kirurgija vse varnejša, rezultati pa vse predvidljivejši in dobri, pravi kirurg. Opravijo 60 operacij na leto, število pa narašča, saj ortodonti na poseg napotijo vse več bolnikov.

Zobna patologija

Zdravijo tudi celo vrsto zobne patologije. Razvijajoča se veja je nadomeščanje zob z zobnimi vsadki. Te storitve obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije; je pa to draga storitev, ker je drag material, ki ga uporabljajo. Nerešen problem v zobni implantologiji ostaja umikanje kosti. Stari ljudje namreč ne izgubijo samo zob, ampak se jim umika tudi kost; izgube kosti pa po vertikali razen s premiki celih blokov kosti oziroma z večjimi prostimi presadki ni mogoče nadomestiti, zato zobnega vsadka ni kam vsaditi.

Zdravijo celo paleto benigne patologije ustne votline, kot so vnetja v ustni votlini, ciste... Vse več se ukvarjajo s čeljustnim sklepom, saj imajo nekateri ljudje težave pri odpiranju ust, sklep jih boli, se izpahne... Največkrat težave izvirajo iz poškodb, na primer ob udarcu, lahko so posledica nepravilnih ugrizov. Večini pacientov svetujejo izvajanje posebnih vaj, manjšina pa jih potrebuje konkretnejšo obravnavo. Do pred kratkim so jih na zdravljenje pošiljali v tujino, zdaj pa ta sklep zdravijo sami. Ukvarjajo se tudi z obrazno bolečino. Večinoma ji ne vedo izvora in žal bolnikom še ne znajo dobro pomagati.

Danes maksilofacialni kirurgi v svetu opravljajo vedno več posegov na glavi. Razvija se tudi kraniofacialna kirurgija, s katero popravljajo hude obrazne nepravilnosti. Teh posegov v Sloveniji ne opravljajo in otroke pošiljajo na zdravljenje v tujino. Po drugi strani maksilofacialni kirurgi vse več uporabljajo endoskopske tehnike in posege opravljajo skozi majhne luknjice z endoskopi, da ostane obraz čim bolj nepoškodovan. Do skeleta pristopajo tudi skozi usta in na takih mestih, da se tega ne opazi. To je še posebno učinkovito, kadar so posegi načrtovani.