V prestolnici Litve se začenja dvodnevni vrh zveze Nato, že četrti v manj kot poldrugem letu dni. Res je bil eden od teh virtualni, a vendar se še nikoli v zgodovini zavezništva voditelji niso srečevali tako pogosto kot od začetka ruskega napada na Ukrajino. Vrha, ki poteka le kakšnih trideset kilometrov od meje z Belorusijo, se iz Slovenije udeležujejo premier Robert Golob, obrambni minister Marjan Šarec in zunanja ministrica Tanja Fajon. Med gosti bo najverjetneje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Tem vrha bo veliko in se bodo tako ali drugače vse vrtele okoli vojne v Ukrajini in vseh njenih posledic. Glavne bodo tri.
1. Mogoče članstvo in varnostna zagotovila Ukrajini
Članice zveze Nato so na vrhu v Bukarešti leta 2008 zapisale, da podpirajo težnje Ukrajine in Gruzije, da postaneta članici, ter da se strinjajo, da nekoč tudi bosta. Potem se dolgo ni zgodilo nič bistvenega, zdaj pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odkrito pravi, da na tem vrhu pričakuje odločilen korak naprej: formalno vabilo k članstvu. Sodeč po besedah ameriškega predsednika Joeja Bidna za CNN ga ne bo dobil, čeprav takšno potezo podpirajo nekatere vzhodne članice Nata. Sprejeli pa naj bi nekaj potez, ki bi Ukrajino bolj približale zavezništvu. Ena je nadgradnja sodelovanja z ustanovitvijo sveta Nato-Ukrajina, ki bi predstavljal bolj formaliziran in enakopraven dialog o varnostnih in drugih vprašanjih in naj bi prvič zasedal jutri z udeležbo Zelenskega. Drugi mogoč korak je, da Ukrajina preskoči sodelovanje v akcijskem načrtu za članstvo, ki je nekakšna pripravljalnica za bodoče članice, skozi katero so morale druge kandidatke, tudi Slovenija. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je včeraj zapisal, da je o tem že doseženo soglasje, a uradnega potrdila ni bilo.
Potem je tu vprašanje varnostnih poroštev Ukrajini. Takšnega, ki ga ponuja članstvo (napad na eno državo je napad na vse), Kijev ne bo dobil. Bolj verjetne so dvostranske varnostne zaveze posameznih držav članic (torej ne na ravni zavezništva), da bodo Ukrajini na dolgi rok nudili vojaško, tehnično in obveščevalno pomoč. Ideja je, da bi Ukrajina postala tako močna, da bi to Rusijo odvrnilo od mogočih bodočih napadov nanjo.
2. Širitev zavezništva
Vrh v Vilni bo prvi, na katerem bo sodelovalo rekordnih 31 članic po aprilskem vstopu Finske. Švedska je ostala pred vrati zaradi blokade Turčije. Upanje članic, da bi v Vilni dosegli vsaj načelni dogovor za odpravo te blokade, se je očitno uresničilo na predvečer vrha, saj je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg v ponedeljek zvečer sporočil, da si bo turški predsednik Recep Tayyip Erdogan poslej prizadeval za čim hitrejšo ratifikacijo pristopnega protokola Švedske v turškem parlamentu. Širitev bo pod streho, ko se to zgodi, pri čemer mora protokol ratificirati tudi še Madžarska, ki trdi, da tega ne bo storila zadnja.
Ob tej precej nepričakovani novici ostaja nekaj odprtih vprašanj. Stoltenberg ni odgovoril, kako hitro naj bi Turčija protokol ratificirala. Prav tako ni jasno, zakaj si je Erdogan nenadoma premislil. Včeraj je še pred objavo dogovora govoril o tem, da mora EU najprej odpreti vrata Turčiji, nato bo odpravil blokado Švedske za vstop v Nato. Turčija ima status kandidatke za članstvo v EU od leta 1999, pogajanja so stekla leta 2005, zadnja leta pa povsem zastala. Iz Bruslja in Berlina so po teh besedah Erdogana hitro sporočili, da na pogojevanje umika blokade Švedske z vprašanjem približevanja EU ne bodo pristali, ker da gre za ločeni temi. Vseeno je pomenljivo, da se je Erdogan pred najavo umika blokade Švedske v Vilni pogovarjal s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom, s katerim sta se dogovorila o »oživitvi odnosov«, ter da so v izjavi potem zapisali, da bo Švedska »aktivno podpirala prizadevanja za poživitev pristopnega procesa Turčije v EU« ter da to vključuje posodobitev carinske unije med EU in Turčijo ter vizumsko liberalizacijo. V izjavi tudi piše, da bosta državi tesno usklajevali protiteroristične dejavnosti. Ankara je blokado doslej utemeljevala tudi z domnevno preblagim odnosom Švedske do pripadnikov Kurdske delavske stranke PKK, ki je v Turčiji razglašena za teroristično organizacijo.
Veliko je tudi ugibanj o tem, da je Turčija v zameno za umik blokade Švedske od ZDA zahtevala odobritev nakupa novih in posodobitev obstoječih ameriških bojnih letal F-16. Erdogan, ki se je z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom po telefonu pogovarjal med poletom slednjega proti Evropi, takšno vezano trgovino zanika.
3. Strateški načrti in sredstva za obrambo
Kot poroča Reuters, bodo voditelji potrdili nove obrambne strategije in načrte, prilagojene odgovoru na mogoč napad Rusije. Gre za zajeten zaupen dokument in za velik premik. Dvignili bodo tudi zahtevane količine streliva in orožja v skladiščih, v pripravljenosti bo poslej 300.000 Natovih vojakov (doslej 40.000)
Nova realnost tudi stane. Prihodnje leto se izteče dogovor iz Walesa, da bodo članice do leta 2024 stremele k izdatkom za obrambo v višini dveh odstotkov BDP, kar zdaj dosega le enajst držav. Poslej naj bi se države zavezale, da bosta dva odstotka BDP dolgoročna zavezujoča spodnja meja.
