Če bi bile hrvaške predsedniške volitve v začetku avgusta, bi v prvem krogu zmagal aktualni predsednik Zoran Milanović, ki mu prve predvolilne javnomnenjske raziskave napovedujejo skoraj tretjino glasov tistih anketirancev, ki bodo zagotovo šli na volišča. Milanoviću bo glas zaupalo 32 odstotkov vprašanih, medtem ko neodvisni kandidat, ki ga podpira HDZ, Dragan Primorac, zaostaja zgolj za štiri točke. To je sicer v območju statistične napake, glede na to, da je agencija Ipsos za Novo TV zajela 600 polnoletnih državljanov.
Od treh kandidatov, ki so potrdili vstop v predsedniško volilno tekmo, je nepovezana poslanka in izredna profesorica filozofije na zagrebški filozofski fakulteti Marija Selak Raspudić pridobila 20 odstotkov glasov. Raziskava je anketirancem ponudila tudi izbiro saborske poslanke in zdravnice psihiatrinje Ivane Kekin, ki jo zeleno-levičarska platforma Zmoremo! omenja kot možno kandidatko. Njej se obeta devet odstotkov glasov. Iz Zmoremo! so napovedali, da bodo ime svojega kandidata ali kandidatke objavili po septembrskih strankarskih predvolitvah.
Zmagovalca ne bo v prvem krogu
Pričakovati je še več kandidatov iz vrst parlamentarnih strank, kot sta opozicijski Most in vladno Domovinsko gibanje, kar bi lahko bistveno vplivalo na razporeditev glasov. Namreč, osem odstotkov vprašanih si želi nekega drugega kandidata, ne omenjenih štirih, še pet odstotkov trdi, da bodo zagotovo volili, a niso navedli, koga.
Kandidaturo sta napovedala tudi Tomislav Jonjić iz skrajnje desničarske zunajparlamentarne Hrvaške stranke prava (HSP) ter neodvisni Mislav Kolakušić iz stranke Pravo in pravda, ki na evropskih volitvah ni uspel dobiti novega mandata v evropskem parlamentu, na aprilskih hrvaških parlamentarnih volitvah pa mu je uspelo vstopiti v sabor. Za udeležbo na predsedniških volitvah je treba nabrati najmanj 10.000 podpisov državljanov.
Raziskava napoveduje, da ne bo zmagovalca v prvem krogu predsedniških volitev, ki bodo predvidoma potekale v drugi polovici decembra supervolilnega leta na Hrvaškem, tako da bo končni izid znan v drugem krogu, predvidoma januarja 2025.
Primorac bi izgubil v drugem krogu
Predsednika Milanovića naj bi v drugem krogu podprlo 49 odstotkov vprašanih, medtem ko bi se za mednarodno priznanega znanstvenika na področjih pediatrije, forenzike in medicinske genetike ter predsednika upravnega odbora največje hrvaške zasebne klinike Sveta Katarina, Primorca, odločilo 40 odstotkov vprašanih. Med anketiranci je bilo pet odstotkov tistih, ki bi obkrožili enega izmed dvojice najbolj izpostavljenih kandidatov, a svojih preferenc niso razkrili, medtem ko šest odstotkov v drugem krogu ne bi volilo nobenega izmed njiju.
Nekdanji član HDZ in minister za znanost, izobraževanje in šport v vladi Iva Sanaderja, Primorac, je kot neodvisni predsedniški kandidat tekmoval že na volitvah leta 2010, ko je bil zaradi tega tudi izbrisan iz članstva HDZ. Ni uspel priti v drugi krog, a je povabil svoje volilce, naj glas oddajo takratnemu kandidatu SDP in zmagovalcu Ivu Josipoviću, in ne kandidatu HDZ Andriju Hebrangu, ki je bil eden od ustanoviteljev HDZ. Hebrang je iz vladajoče stranke izstopil prejšnji teden, ko so podporo dali Primorcu. Ni edini, ki ni navdušen nad odločitvijo vrha stranke, da HDZ prvič ne bo imela svojega predsedniškega kandidata.
Iz vladne koalicijske stranke Domovinsko gibanje so napovedali, da nikakor ne bodo podprli Primorca, če bo HDZ za njega zahtevala podporo Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS). Odločitev bodo objavili po strankarskih volitvah konec avgusta, na katerih lahko pride celo do razkola med dvema strujama, ki sta v trenjih od spomladanske odločitve, da bo stranka del vladne koalicije.
Do začetka uradne volilne kampanje je še nekaj mesecev, za zdaj pa »stavnice« favorizirajo Milanovića, medtem ko naj bi Primorca, glede na kandidate in možno razporeditev glasov od sredine proti desnici, čakal trd boj tudi za vstop v drugi krog.
