Po podatkih UNRWA je bilo od začetka vojne med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas razseljenih približno 70 odstotkov prebivalcev Gaze oziroma okoli 1,5 milijona ljudi. Agencija je ob tem opozorila, da je v zasilnih zavetiščih na območju nastanjenih več sto tisoč ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Marsikje naj bi v zavetiščih bivalo kar štirikrat več ljudi od siceršnjih zmogljivosti teh objektov. Posamezna stranišča si deli najmanj 600 ljudi, pojavljajo pa se tudi poročila o izbruhih nalezljivih bolezni.

V Berlinu so medtem sprejeli odločitev, da bo Nemčija obnovila financiranje in razvojno sodelovanje z UNRWA, je danes sporočila nemška ministrica za razvoj Svenja Schulze. Ta je pred tem opravila pogovore z generalnim sekretarjem UNRWA Philippom Lazzarinijem.

Po njenih besedah so razlog za to odločitev vse slabše humanitarne razmere v Gazi. »Izrael se bori proti Hamasu, vendar Palestinci niso Hamas,« je poudarila. Lazzarini je odločitev pozdravil in ponovil poziv ZN po humanitarni prekinitvi ognja, da bi v Gazo lahko prišla nujno potrebna pomoč.

Kmalu po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra in začetku izraelskih protinapadov in obleganja Gaze je Nemčija sporočila, da bo začasno zamrznila financiranje razvojnih projektov UNRWA. Nemška pomoč je vključevala projekte razsoljevanja vode, varnost preskrbe s hrano in ustvarjanje delovnih mest. Znašala je 125 milijonov evrov. Za enako potezo se je takrat med drugim odločila tudi Avstrija.

EU pošilja še dve letali s humanitarno pomočjo za Gazo

Evropska unija pošilja še dve letali s humanitarno pomočjo za prebivalce na območju Gaze, je danes sporočila Evropska komisija. Letali, ki bosta med drugim dostavili nujno medicinsko opremo, sta danes poleteli iz belgijskega Ostenda in Dubaja v Združenih arabskih emiratih v okviru humanitarnega zračnega mostu EU.

Letali bosta v egiptovski Al Ariš, ki se nahaja v bližini mejnega prehoda Rafa, prek katerega pomoč vstopa v Gazo, prepeljali skoraj 115 ton pomoči. Poleta je organizirala koordinacijska platforma EU-Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC).

Komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič si je danes v Ostendu ogledal humanitarno pošiljko pomoči, ki so jo zagotovili partnerji Zdravniki sveta (MdM), Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) in predstavniki Francije, ki so donirali nujno humanitarno medicinsko opremo. Pošiljka iz Dubaja medtem vsebuje logistične pripomočke, kot so hladilniki in zabojniki. S tem se je število letov pomoči EU v Gazo v zadnjih tednih povzpelo na osem. Z njimi je bilo skupno na območje prepeljanih več kot 320 ton humanitarnih zalog, je sporočila Evropska komisija.

Glede na velike humanitarne potrebe na območju Gaze so sicer v pripravi dodatni leti, vključno s pomočjo iz zalog EU za nujne primere v Dubaju in Brindisiju, v tesnem sodelovanju z Združenimi narodi in drugimi humanitarnimi partnerji.

Komisar Lenarčič je ob tem spomnil, da mineva mesec dni od napadov skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael. »Ta napad in odgovor Izraela, ki je sledil, sta zahtevala že več kot 10.000 nedolžnih življenj. Svet je sedaj že en mesec priča človeški tragediji, ki se odvija v Gazi, humanitarne razmere so tam katastrofalne,« je dejal in opozoril, da kljub okrepljenim prizadevanjem za humanitarno podporo v Gazo še vedno prihaja premalo humanitarne pomoči.

Evropska komisija je pred tem v ponedeljek napovedala, da bo EU humanitarno pomoč za Palestince na območju Gaze povečala za 25 milijonov evrov. S tem bo celotna pomoč unije za Gazo za letošnje leto narasla na več kot sto milijonov evrov. Nova pomoč bo namenjena humanitarnim organizacijam, ki na območju zagotavljajo osnovne dobrine.

Iz Gaze poročila o novih raketnih napadih in spopadih med Izraelom in Hamasom

Z območja Gaze prihajajo poročila o eksplozijah na jugu enklave, kjer naj bi v mestih Han Junis in Rafa umrlo več deset ljudi. Palestinske oblasti navajajo, da je Izrael izvedel dva raketna napada. Izraelska vojska je medtem sporočila, da je v bližini bolnišnice v mestu Gaza napadla skupino borcev Hamasa, ki naj bi načrtovali napad nanje.

Zdravstvene oblasti v Gazi, kjer vlada gibanje Hamas, poročajo, da je bilo v letalskem napadu na Han Junis ubitih 12 ljudi, v Rafi pa 25. Izraelska vojska navedb po poročanju britanskega BBC ni komentirala, je pa javila, da se njena operacija v Gazi nadaljuje.

Med drugim je danes poročala o napadu na enoto Hamasovih borcev v mestu Gaza na severu območja, ki naj bi iz poslopja zraven bolnišnice načrtovali napad na izraelske oborožene sile. Napovedali so stopnjevanje pritiska na mesto Gaza, ki so ga že obkolili.

Pred tem je bilo mesto v predhodnih dneh tarča obstreljevanja. Kot je danes sporočila palestinska tiskovna agencija Wafa, je bil pri tem med drugim ubit njihov novinar Mohamed Abu Hasira. Tarča obstreljevanja naj bi bila njegova hiša blizu ribiškega pristaniška na zahodu mesta, pri tem pa je po poročanju agencije, ki jo povzema francoska AFP, umrlo še 42 članov novinarjeve družine. Glede na podatke Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) je bilo v Izraelu in Gazi od začetka konflikta pred mesecem dni ubitih 37 novinarjev.

Mesto Gaza na severu enklave je izraelska vojska tako rekoč odrezala od preostalega dela območja. Gre za del njihovih prizadevanj, da po napadu izpred meseca dni, v katerem je Hamas na izraelskem ozemlju ubil 1400 ljudi, onesposobijo gibanje. Ofenziva je terjala ogromen človeški davek na območju Gaze, kjer je po zadnjih podatkih Hamasove vlade umrlo že 10.328 ljudi.

Prek Rafe Gazo zapuščajo ranjeni in tuji državljani, prispela nova pomoč

Prek mejnega prehoda Rafa so v spremstvu Rdečega križa območje Gaze zapustila štiri reševalna vozila z ranjenci. Še danes naj bi prek vnovič odprtega prehoda od tam odšla tudi nova skupina tujih državljanov. Obenem je na 70 tovornjakih prispela dodatna humanitarna pomoč za prebivalce oblegane enklave, kjer Izrael nadaljuje obstreljevanje. Prehod Rafa so za imetnike tujih potnih listov in ranjene Palestince za odhod z območja Gaze odprli 1. novembra, potem ko je bil tri tedne zaprt. Znova so ga zaprli v soboto, v ponedeljek pa nato odprli.

Kot zadnja je Gazo prek prehoda zapustila skupina pacientov bolnišnice Dar al Šifa, ki bodo po navedbah urada Mednarodnega odbora Rdečega križa sedaj prejeli nujno zdravstveno pomoč. Po navedbah egiptovskih virov gre za skupno 17 bolnikov, ki so že v ponedeljek zvečer prispeli v Egipt. Med njimi naj bi bilo devet bolnikov z rakom in osem ranjenih v spopadih na območju.

Še danes naj bi prek Rafe palestinsko enklavo zapustila tudi nova skupina tujih državljanov. Na seznamu je po poročanju britanskega BBC 600 imetnikov tujih potnih listov, med drugim državljani Nemčije, Romunije, Francije, Filipinov, Ukrajine, Kanade in Moldavije.

Obenem prehod služi kot vstopna točka za nujno potrebno humanitarno pomoč, ki od vnovične zaostritve sovražnosti 7. oktobra na območje prihaja v zelo omejenih količinah. Danes je tja po navedbah izraelskega obrambnega ministrstva prispelo 70 tovornjakov z medicinsko pomočjo, hrano in vodo.

Medtem ko je pred začetkom vojne v enklavo, kjer je bilo od pomoči odvisnih 1,2 milijona prebivalcev, dnevno prispelo okrog 500 tovornjakov pomoči, jih je od vnovičnega odprtja prehoda za pomoč 21. oktobra dnevno v povprečju prišlo 33, je danes sporočil palestinski Rdeči polmesec. V ponedeljek je pomoč sicer pripeljalo 93 tovornjakov. ZN dnevne potrebe prebivalstva ocenjuje na 100 tovornjakov.

Ob nadaljevanju spopadov na območju je Izrael danes tudi znova za štiri ure odprl pot za Palestince, da zapustijo sever Gaze in se odpravijo na jug.

Netanjahu po vojni napoveduje varnostni nadzor nad Gazo

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v ponedeljek napovedal, da bo Izrael po končani vojni s Hamasom za nedoločeno obdobje prevzel odgovornost za varnost na območju Gaze. Obenem je v pogovoru za ameriško televizijo ABC vnovič zavrnil prekinitev ognja, dopustil pa možnost premorov, ki bi omogočili dostavo humanitarne pomoči ali odhod talcev.

»Izrael bo, za nedoločeno časovno obdobje, prevzel celotno varnostno odgovornost,« je za ABC v odgovoru na vprašanje, kdo bi moral po koncu vojne vladati na območju Gaze, dejal Netanjahu. »Ko nimamo odgovornosti za varnost, se zgodi izbruh Hamasovega terorja na ravni, kakršne si nismo predstavljali,« je dodal.

V pogovoru je obenem zavrnil možnost prekinitve ognja. »Prekinitve ognja - splošne prekinitve - v Gazi ne bo brez izpustitve naših talcev,« je zatrdil. »Kar pa se tiče taktičnih, manjših premorov za kako uro, to smo že imeli. Preučili bomo okoliščine, da bi omogočili prihod humanitarnih dobrin ali odhod naših talcev,« je dejal.

Tako Združeni narodi kot več držav zaradi vse slabših humanitarnih razmer na območju oblegane Gaze vse intenzivneje pozivajo k prekinitvi ognja, medtem ko si ZDA prizadevajo za tako imenovane humanitarne premore. O »taktičnih premorih« na območju Gaze je izraelski premier v ponedeljek govoril tudi z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, a morebitnega dogovora niso naznanili.

V zadnjih dneh je bilo poleg tega že večkrat odprto vprašanje, kdo bi po koncu trenutne vojne vladal na območju Gaze. Iz ZDA in EU prihajajo opozorila, da to ne bo mogel biti Hamas, medtem ko ta zavrača kakršnokoli možnost, da bi se odpovedal nadzoru nad območjem, ki ga izvaja od leta 2007. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer v ponedeljek menila, da prav tako v palestinski enklavi ne bi smelo biti dolgoročne izraelske varnostne prisotnosti.

V ameriškem State Departmentu resna nesoglasja glede politike do Bližnjega vzhoda

Del uslužbencev ameriškega zunanjega ministrstva je po poročanju medija Politico izjemno kritičen do politike vlade predsednika Joeja Bidna o Bližnjem vzhodu oziroma o vojni med Hamasom in Izraelom in so to izrazili v memorandumu.. Diplomati so med drugim razočarani, ker Washington javno ne kritizira Izraela.

Memorandum, ki sta ga sestavila in razposlala dva uslužbenca State Departmenta z izkušnjami z Bližnjega vzhoda, kaže, da ameriški diplomati vse bolj izgubljajo zaupanje v Bidnov pristop do krize. Glede na pogovore z več uslužbenci ministrstva in druga poročila odraža občutke številnih ameriških diplomatov, zlasti na srednjih in nižjih položajih, poroča Politico.

V memorandumu sta dve ključni zahtevi: ZDA morajo podprejo prekinitev ognja in bolj uravnotežena javna in zasebna sporočila uradnikov glede Izraela, kar pomeni tudi kritiko izraelskih vojaških taktik in ravnanja s Palestinci. Brez tega nastaja vtis, da so ZDA pristranske in to ne pomaga k uresničevanju ameriških interesov po svetu, je navedeno v dokumentu.

ZDA bi morale kritizirati izraelske napade na cilje, ki niso vojaški, navajajo kritiki uradne politike in dodajajo, da je potrebna jasna kritika, ko Izrael podpira nasilje izraelskih naseljencev in nezakonite zasege zemljišč ali uporablja pretirano silo proti Palestincem, ker je to v nasprotju z ameriškimi vrednotami. Koliko uslužbencev se je podpisalo pod memorandum, ki ponuja vpogled v razmišljanje številnih v State Departmentu, ni jasno. State Department memoranduma uradno ne komentira.

Tiskovni predstavnik Matthew Miller je dejal, da državni sekretar Antony Blinken pozdravlja tovrstne argumente in jih skrbno pretehta. »Ena od prednosti tega ministrstva je, da imamo ljudi z različnimi mnenji,« je o takšnih sporočilih prejšnji mesec na novinarski konferenci dejal Miller.

Memorandum pravi, da ima Izrael pravico in dolžnost, da odgovori na napade Hamasa 7. oktobra, ki so zahtevali 1400 življenj, vendar dodaja, da je obseg do zdaj izgubljenih človeških življenj nesprejemljiv. Po podatkih iz Gaze je v izraelskih povračilnih napadih umrlo več kot 10.000 ljudi.

Uradna politika ameriške vlade je sedaj zavračanje zahtev po prekinitvi ognja, dokler Izrael ne uresniči cilja uničenja Hamasa. Čeprav Biden in drugi vse bolj poudarjajo pomen varovanja življenj palestinskih civilistov, pa doslej kritike izraelskih ukrepov ni bilo slišati.

Varnostni svet ZN tudi po novih posvetovanjih daleč od soglasja o Bližnjem vzhodu

Varnostni svet ZN je imel v ponedeljek posvetovanja za zaprtimi vrati o vojni med Izraelom in Hamasom, vendar ni nič bliže soglasju o ukrepih, kot je bil vse od napadov Hamasa na Izrael 7. oktobra, poročajo diplomatski viri. Predlog resolucije nestalnih članic Varnostnega sveta v nastajanju še ni našel rdeče niti med ZDA in Rusijo.

Medtem ko se pozivi za vzpostavitev humanitarnega premirja krepijo, v ZDA pa nadaljujejo demonstracije z isto zahtevo, Washington ni pripravljen javno nasprotovati izraelskim povračilnim ukrepom, ki so po podatkih iz Gaze tam zahtevali že več kot 10.200 življenj. V napadih Hamasa na Izrael je bilo ubitih 1400 ljudi.

V Varnostnem svetu so prav tako vsi z izjemo ZDA zahtevali takojšnje humanitarno premirje, k čemur bi pozvala tudi resolucija nestalnih članic, potem ko so doslej propadli poskusi dveh ruskih predlogov resolucij, enega ameriškega in enega brazilskega. Vendar pa Rusija vztraja, da resolucija Varnostnega sveta ne sme biti šibkejša, kot je bila konec oktobra sprejeta resolucija Generalne skupščine.

»Govorili smo o humanitarnih premorih in iskanje soglasja o tem nas zanima. Vendar ni soglasja o tem, kaj je sprejemljivo,« je novinarjem ob odhodu s posvetovanj povedal namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Robert Wood. »Vseh 15 članic priznava nujne humanitarne potrebe v Gazi, vendar ni soglasja o tem, kaj je možno doseči,« pa je povedala veleposlanica Združenih arabskih emiratov Lana Zaki Nusseibeh, poroča AFP.

Ameriški predsednik Joe Biden je medtem v ponedeljek po telefonu govoril z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Bela hiša je sporočila, da sta oba pozdravila povečanje humanitarne pomoči ter se strinjala, da jo bo v naslednjih tednih treba še okrepiti.

»Predsednik Biden je ponovil trdno podporo Izraelu, obenem pa tudi nujnost zaščite palestinskih civilistov. Voditelja sta se pogovarjala o možnosti taktičnih premorov pri vojaških operacijah, da se civilistom omogoči odhod z območij spopadov in dostava pomoči ter izpustitev talcev,« je sporočila Bela hiša.

Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriško televizijo ABC zagotovil, da ne bo nobenega premirja, dokler ne bodo izpuščeni vsi talci, ki so jih pripadniki Hamasa zajeli med napadi 7. oktobra. Nobenega premirja ne bo brez izpustitve naših talcev, je dejal. Preverili bomo okoliščine, da dostavimo humanitarno pomoč, omogočimo odhod talcev, ampak splošnega premirja ne bo, je dejal Netanjahu in dodal, da bi to škodovalo vojaškim operacijam.

Po ZDA se medtem nadaljujejo protesti z zahtevo po premirju. V ponedeljek je več sto pripadnikov skupine Judovski glas za mir sredi dneva zavzelo okolico znamenitega Kipa svobode v New Yorku. Po 20 minutah so se razšli, vendar so uspeli opozoriti nase, poročajo lokalni newyorški mediji.

»Ogorčeni smo, da je z ameriškim denarjem, ameriškimi bombami in ameriško zaščito pred odgovornostjo doslej umrlo več kot 10.000 Palestincev, od tega več kot 4000 otrok,« je izjavila direktorica za organizacijo pri skupini Elena Stein. Ista skupina je konec oktobra zasedla železniško postajo Grand Central v New Yorku, kjer je bilo več aretacij, saj so ustavili promet v času konice.