Namen ukrepa je, da bi nosilke pravice veta - ZDA, Kitajska, Rusija, Francija in Velika Britanija - plačale višjo politično ceno, kadar uporabijo veto za zavrnitev resolucije Varnostnega sveta, je za AFP dejal diplomatski predstavnik, ki je želel ostati anonimen.

Ob resoluciji se je sicer pojavila nejasnost, ali se bodo stalne članice sedaj pravice do veta posluževale pogosteje ali redkeje, saj bi načeloma lahko predlagale sporne resolucije ali druga besedila, zgolj z namenom, da bi svoje nasprotnice prisilile v javno utemeljevanje svojih stališč.

Ukrep, ki je bil prvič predlagan pred več kot dvema letoma, namreč predvideva sklic Generalne skupščine v desetih delovnih dneh po uporabi veta, da se opravi razprava o resoluciji ali drugih dokumentih, na katere je bil veto vložen.

Besedilo je sicer nezavezujoče in državi, ki je uporabila pravico veta, nič ne preprečuje, da bi zavrnila pojasnitev svojih dejanj Generalni skupščini. Vendar pa bo reforma bistveno osvetlila uporabo in zlorabo pravice veta v Varnostnem svetu ZN.

Med sopredlagateljicami resolucije sta bili poleg Ukrajine tudi Japonska in Nemčija, ki upata, da bosta v bližnji prihodnosti postali stalni članici v morebitnem razširjenem Varnostnem svetu.

Na seznamu podpornikov, ki ga je pridobila agencija AFP, medtem ni bilo niti Brazilije niti Indije, dveh drugih potencialnih kandidatk za stalno članstvo v Svetu. Prav tako resolucije nista podprli Rusija in Kitajska. Diplomat iz ene od teh dveh držav, ki ni želel biti imenovan, je kritiziral to potezo, ki bo po njegovem mnenju zgolj poglobila polarizacijo ZN.