Več kot 190 držav se je s podpisom pariškega sporazuma leta 2015 zavezalo k omejitvi globalnega segrevanja pod mejo dveh stopinj Celzija, pri tem pa si prizadevajo za ukrepe, ki bi to mejo znižali na 1,5 stopinje. Glede na to, da se planet po segretju za 1,2 stopinje Celzija že spopada z vročinskimi valovi, nevihtami in poplavami, znanstveniki svarijo pred prepočasnim ukrepanjem za zniževanje emisij toplogrednih plinov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Še vedno nismo niti blizu temu, da bi se postavili na pot omejitve temperature pri 1,5 stopinje Celzija,« je dejal izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe Simon Stiell. »Da bi ta cilj ohranili, morajo nacionalne vlade takoj okrepiti podnebne akcijske načrte in jih v prihodnjih osmih letih tudi izvajati,« je poudaril.
Strokovnjaki ZN izpostavljajo, da moramo emisije v primerjavi z letom 2010 do leta 2030 znižati za 45 odstotkov, da bi izpolnili cilje pariškega sporazuma. V najnovejšem poročilu znanstveniki ZN ugotavljajo ravno nasprotno - da se bodo emisije glede na obstoječe načrte vlad do leta 2030 povišale za 10,6 odstotka.
Na lanski podnebni konferenci COP26 v Glasgowu so se države strinjale, da pospešijo ukrepe za omejitev emisij, a jih je do izdaje poročila ZN le 24 od 193 nadgradilo svoje nacionalne akcijske načrte. »Vlade se morajo zavedati urgentnosti ukrepanja in hudih groženj, ki nam pretijo,« je dejal Stiell. Odločevalce je pozval, naj ponovno pregledajo in okrepijo svoje načrte v skladu s pariškimi cilji še pred podnebnim srečanjem ZN, ki bo od 6. do 18. novembra v Šarm el Šejku v Egiptu.
EEA: Emisije v Evropi lani višje kot v koronskem letu 2020
Emisije toplogrednih plinov so se v Evropi lani na račun okrevanja gospodarstva po pandemiji covida-19 povečale za pet odstotkov, je opozorila Evropska agencija za okolje (EEA). Ob tem izpostavljajo, da bo morala EU močno okrepiti napore a področju zelenega prehoda, če želi doseči zastavljene cilje.
Kljub rasti emisij toplogrednih plinov pa so ravni lani ostale šest odstotkov pod tistimi, zabeleženimi leta 2019, piše v poročilu EEA. Končna poraba energije se je lani prav tako povečala za pet odstotkov, kar je izražalo okrevanje gospodarstev po koronski krizi. Čeprav so se cene plina in elektrike začele zviševati že v 2021, pa v EEA pričakujejo, da se bodo učinki energetske draginje pokazali šele pri podatkih za letos.
Cilj EU, da emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjša za 55 odstotkov, glede na trenutne projekcije ne bo dosežen, je ob objavi poročila po pisanju francoske tiskovne agencije AFP izpostavila Melanie Sporer iz EEA. Emisije bi morali namreč v povprečju letno zmanjšati za 134 milijonov ton ogljikovega dioksida oziroma za štiri odstotke.
Ključna varčevanje z energijo in krepitev obnovljivih virov
»Prihodnji meseci in leta bodo bistveni za oblikovanje ambicioznih načrtov članic EU za zmanjšanje izpustov s ciljem uresničitve podnebnih ciljev unije,« je medtem zapisal izvršni direktor agencije Hans Bruyninckx. Čeprav priznava, da bodo za zagotovitev energetske oskrbe to jesen in zimo potrebni kratkoročni ukrepi, ki ne ustrezajo ciljem zelenega prehoda, pa ti po njegovih besedah ne bi smeli Evropo obsoditi na dodatna leta odvisnosti od fosilnih goriv. »Varčevanje z energijo in krepitev obnovljivih virov sta bistvenega pomena tako za naslovitev energetske krize kot za dosego podnebne nevtralnosti,« je prepričan Bruyninckx.
»V primerjavi z obdobjem 1990 do 2020 bomo morali do leta 2030 podvojiti naše napore pri zmanjševanju emisij,« je medtem izpostavila Sporerjeva. Priložnost za to je sredina 2023, ko bodo morale članice EU predstaviti dopolnjene nacionalne energetske in podnebne načrte. Največje napore je sicer agencije zaznala na področju oskrbe z energijo, industrije z največjimi izpusti. V tem sektorju so se emisije med letoma 2005 do 2020 znižale za 43 odstotkov. V transportnem sektorju so padle za 15 odstotkov, v kmetijstvu pa za dva odstotka.
Skupni delež pridobivanja energije iz obnovljivih virov je po nekaj letih močne rasti lani ostal stabilen pri 22 odstotkih, kar je po oceni EEA zaskrbljujoče, saj je treba prehod na zeleno energijo pospešiti. EEA je pozvala k hitremu povečanju pridobivanja energije iz vetrnih elektrarn in hidroelektrarn.
