Na španskih parlamentarnih volitvah je po pričakovanjih zmagala desnica. Novi premier bo najbrž 61-letni Alberto Núñez Feijóo, ki je vodenje ljudske stranke prevzel aprila lani. Verjetno je konec petletne vladavine socialističnega premierja Pedra Sáncheza, ki je bil uspešen zlasti na gospodarskem področju.
Volitve so potekale po proporcionalnem sistemu v 350-članski spodnji dom in tudi v senat, ki ima z izjemo ustavnih sprememb podobno podrejeno vlogo z omejeno pravico veta kot v Sloveniji državni svet. Volilna udeležba je bila do 18. ure precej nižja kot novembra 2019, ko je bila po zaprtju volišč 66-odstotna. Najbrž pa je tokrat zelo veliko Špancev glasovalo tik pred zaprtjem volišč ob 20. uri, saj so temperature čez dan dosegle tudi več kot 40 stopinj. Skoraj 2,5 milijona Špancev, kar je rekord, je glas oddalo po pošti.
Bodo v vladi sedeli skrajni desničarji?
Konservativna ljudska stranka, ki je že vladala v letih 1996–2004 in 2011–2018, je po prvih projekcijah španske nacionalne televizije v nedeljo zvečer dobila 34 odstotkov glasov. To pomeni, da bo imela okoli 145 do 150 poslancev, zadnja štiri leta jih je imela 89. Očitno je novi voditelj stranke Feijóo pridobil tudi nekaj volilcev, ki so novembra 2019 glasovali za Vox. Ta skrajno desna stranka je tokrat četrta z okoli 11 odstotki glasov in 25 poslanci, medtem ko je na zadnjih volitvah s 15 odstotki glasov in 52 poslanci zasedla tretje mesto. V nedeljo zvečer še ni bilo povsem jasno, ali bo imel Feijóo absolutno večino ob podpori Voxa, za katerega je dnevnik El País zapisal: »»Glas za Vox pomeni glas za Franca.« Skrajno desna stranka v nedeljo zvečer novinarjem tega uglednega španskega časopisa ni dovolila vstopa v svoj volilni štab. Prvi so v nedeljo zvečer izjavo dali prav v Voxu in obtožili druge stranke, da so med volilno kampanjo manipulirale in brezobzirno napadale njihovo stranko.
Kaj je spodneslo socialiste
Sánchezovi socialisti so spet dobili okoli 29 odstotkov glasov in bodo imeli okoli 115 poslancev, doslej so jih imeli 120. Pravzaprav je presenetljivo, da se je premier Sánchez po porazu socialistov na volitvah v več regijah 28. maja odločil, da ne bo počakal do rednih volitev decembra 2023, ko Španija končuje predsedovanje EU. Kakor koli že, velik del Špancev ni zadovoljen z njegovim popuščanjem Kataloncem in Baskom, še več pa z znižanjem zaporne kazni 943 spolnim prestopnikom, kar je pozneje javno obžaloval. Konec koncev je še vedno veliko Špancev mačistov in niso odobravali njegovih zakonov v prid ženskam (kot je možnost bolniške odsotnosti v primeru boleče menstruacije), istospolnim parom in transspolnim osebam. Predvsem je Sánchezova vlada zelo aktivno nastopala proti družinskemu nasilju, ki je v Španiji zelo pogosto.
Na tretjem mestu je levičarska koalicija Sumar s 13 odstotki glasov, v kateri so vplivni zlasti feministke in zeleni. V spodnji dom pa so se prebile še katalonske in baskovske nacionalistične in separatistične stranke. Na volitvah ni nastopila sredinsko-liberalna stranka Ciudadanos, ki je na primer še na parlamentarnih volitvah aprila 2019 dobila 16 odstotkov glasov. Podobno izgubo podpore je v zadnjih letih doživljal radikalno levi Podemos, ki je zdaj del koalicije Sumar, še na parlamentarnih volitvah 2015 in 2016 pa je obakrat osvojil več kot 20 odstotkov glasov.
