Iran je včeraj čez dan sporočil, da bo zvečer za devet ur zaprl svoja letališča. Uradni razlogi, ki jih je navedel tiskovni predstavnik službe za nadzor civilnega zračnega prometa, so bili operativni, a logična prva misel je bila, ali se Iran pripravlja na izraelski napad iz zraka, morda prav ob obletnici začetka vojne v Gazi. Oblasti v Teheranu so zračni prostor zaprle že v torek, ko je Iran proti Izraelu izstrelil 180 raket v odgovor na poprejšnji napad Izraela, slednji pa je napovedal maščevanje.
Da bo odgovor Izraela prišel, je jasno iz uradnih izjav predstavnikov države. Zastavljalo se je predvsem vprašanje, kako hud in uničujoč bo. V Beli hiši, ki se na skrivaj pogaja z Iranom, zahtevajo od Izraela, naj se vzdrži napadov na objekte, v katerih se izvaja jedrski program, ker ti napadi ne bodo uspešni, saj so ti objekti globoko pod zemljo, in ker bi to samo spodbudilo iranske oblasti k usodni politični odločitvi za izdelavo jedrske bombe (k napadu na te objekte pa spodbuja Donald Trump). Toda zelo pomemben znak, da je Bližnji vzhod pred še eno vojno, ki bi bila lahko še hujša in bolj strašna kot sedanji v Gazi in Libanonu, je velika prisotnost ameriškega letalstva in ladjevja v regiji.
Macron vznejevoljil Netanjahuja
Izrael sicer doslej ni imel zadržkov in zavor pri uporabi sile v Gazi in Libanonu, ko vsak dan bombardira položaje Hamasa in Hezbolaha ne glede na številne civilne žrtve. V soboto je bilo tako v Libanonu 23 smrtnih žrtev, znova je tarča bombardiranj ves Bejrut, ne le južno predmestje, ki je Hezbolahovo oporišče. Ob današnji obletnici začetka vojne v Gazi, ki je bila odgovor na Hamasov napad na Izrael, so v številnih državah sveta na vseh celinah potekale demonstracije proti antisemitizmu in v podporo izpustitvi talcev v rokah Hamasa ter propalestinske demonstracije za konec vojne in nasilja izraelske vojske nad civilisti v Gazi. A hkrati so včeraj izraelski napadi v Gazi zahtevali več kot 50 življenj, umrlo je tudi najmanj devet otrok. Sicer je prav neverjetno, da so včeraj iz Gaze, ki je veliko manjša od našega Prekmurja, spet poleteli izstrelki nad Izrael. Po letu dni izraelskih napadov in ofenziv, v katerih je umrlo več kot 41.000 Palestincev, izraelska vojska očitno še ni uničila Hamasovih raketnih zalog.
V soboto je francoski predsednik Emmanuel Macron izjavil, da je Izraelu »treba prenehati pošiljati orožje za vojno v Gazi«. S tem je mislil na ameriške pošiljke in ravnanje Bele hiše: »Če pozivaš k premirju, potem bodi dosleden in ne pošiljaj orožja,« je rekel Macron. Netanjahu je bil v odzivu ogorčen: »Ko se Izrael bori proti barbarskim silam, ki jih vodi Iran, bi morale vse civilizirane države podpirati Izrael.« Elizejska palača je zatem spravljivo izjavila, da Francija ostaja »neločljiva prijateljica Izraela« in da je v torek pomagala prestreči iranske izstrelke.
Libanon po poti Gaze?
V Libanonu je zaradi vojne, ki jo izraelska javnost podpira, v zadnjih dveh tednih 1,2 milijona ljudi zapustilo domove, več kot 1100 je mrtvih, začetek šolskega leta so prestavili na november. Večina Libanoncev je sicer pozdravila smrt vodje Hezbolaha Hasana Nasrale 27. septembra, a zdaj obsoja izraelske napade in se boji, da bo Libanon postal nova Gaza, torej kup ruševin. Zadnje dni pa proti izraelski vojski posreduje tudi libanonska vojska, ne le Hezbolah.
Uradni cilj izraelske vojske, ki ima doslej devet mrtvih, je, da se na svoje domove na severu Izraela vrne 68.000 izraelskih državljanov, ki so po lanskem 7. oktobru zbežali pred raketami in izstrelki Hezbolaha. A čeprav je Izrael likvidiral okoli petnajst glavnih poveljnikov in voditeljev Hezbolaha (v petek menda tudi naslednika Nasrale), mu s kopensko ofenzivo ne kaže najbolje. Hezbolah, ki prav tako uporablja predore, je bolje oborožen kot pripadniki Hamasa, likvidacija njihovih generalov pa lokalnim enotam ne preprečuje, da bi se borile.
Vrhovni iranski vodja Ali Hamenei je v petek v arabščini, ko je počastil spomin na pokojnega Nasralo, dal vedeti, da se bo moral Hezbolah braniti sam. Med pripadniki Hezbolaha je v zadnjih dneh slišati protiiranska gesla in obtožbe, da jih je Teheran pustil na cedilu tako kot pred tem Hamas.
