Kongres v Washingtonu je v soboto sprejel začasni proračun oz. zakon o začasnem podaljšanju financiranja agencij zvezne vlade in tako preprečil blokado dela vlade. Ta bo imela zaenkrat dovolj denarja za normalno delo do 17. novembra. Vendar pa sprejeti predlog ne vključuje nadaljnje pomoči Ukrajini v višini šest milijard dolarjev.
Na kocki več kot le Ukrajina
V zvezi s tem med Ukrajino in ZDA poteka zelo podrobna razprava, je danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Kijevu dejal Kuleba in dodal, da se ukrajinska stran pogovarja tako z ameriškimi republikanci kot demokrati. »ZDA razumejo, da je v Ukrajini na kocki veliko več kot le Ukrajina,« je pojasnil.
Gre tudi za stabilnost in predvidljivost sveta, je dejal in izrazil prepričanje, da bodo našli potrebne rešitve. Po njegovih besedah je namreč to, kar se je v soboto zgodilo v ameriškem kongresu, le incident, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Sobotno potrditev začasnega proračuna je ameriški predsednik Joe Biden pozdravil kot »dobro novico za Američane«, a obenem poudaril, da se ameriška pomoč Ukrajini ne sme prekiniti. Izrazil je upanje, da bo kongres kmalu glasoval o dodatni podpori napadeni državi.
Slovenija si bo v VS ZN prizadevala za pravičen mir v Ukrajini
»Slovenija je včeraj postala opazovalka v Varnostnem svetu Združenih narodov. Lahko zelo jasno povem, da si bomo prizadevali za dolgotrajen in pravičen mir v Ukrajini ter ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti. Prizadevali si bomo, da bodo ruski režim in vsi krivci za to vojno odgovarjali,« je povedala Tanja Fajon.
Ob prihodu na sploh prvo zasedanje zunanjih ministrov izven EU, ki ga je ministrica označila za zgodovinskega, je zagotovila, da bo Slovenija Ukrajino podpirala, dokler bo treba.
»Odločno podpiramo širitev EU, ne samo na Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo, ampak tudi na države Zahodnega Balkana, če želimo doseči mir in stabilnost na naši celini,« je še povedala.
#FAC 🇪🇺 | MFEA @tfajon 🇸🇮 ahead of the #EU Foreign Affairs Council meeting in #Kyiv 🇺🇦 on the importance of long and lasting just peace in #Ukraine.@vladaRS @SLOinUKR @SLOtoEU
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) October 2, 2023
Full doorstep 👇🎞️ pic.twitter.com/AYxuHq7HGj
»Prispela v Kijev, kjer bomo danes zunanje ministrice in ministri držav EU prvič v zgodovini zasedali v državi, ki ni članica EU,« je omrežju X sporočila tudi Tanja Fajon in to označila za »jasno sporočilo podpore Ukrajini in njenemu pogumnemu ljudstvu«.
Prispela v #Kijev, kjer bomo danes zunanje ministrice & ministri držav #EU prvič v zgodovini zasedali v državi, ki ni članica #EU.
— Tanja Fajon (@tfajon) October 2, 2023
Jasno 🇪🇺 sporočilo podpore 🇺🇦 & njenemu pogumnemu ljudstvu. #StandWithUkraine https://t.co/PBz9CEdiOl
Pred začetkom neuradnega zasedanja ministrov se je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba zahvalil za tak znak podpore. »To je zgodovinski dogodek, saj bo svet za zunanje zadeve prvič v zgodovini zasedal zunaj svojih sedanjih meja, zunaj meja Evropske unije, vendar znotraj prihodnjih meja Evropske unije,« je dejal novinarjem.
Posledice za ves svet
Borrell je poudaril, da gre za neformalno zasedanje, saj ne bodo sprejemali pomembnejših odločitev, bodo pa predvsem preučevali in razpravljali o možnih načinih, kako lahko EU še naprej podpira Ukrajino. »Ta vojna ima resne posledice za cel svet, za nas Evropejce pa je eksistencialna grožnja,« je poudaril prvi diplomat EU.
Kot je običajno od začetka ruske agresije na Ukrajino, obisk ministrov ni bil vnaprej napovedan, je pa Borrell že pred časom naznanil, da načrtuje obisk zunanjih ministrov v ukrajinski prestolnici.
Pet milijard evrov pomoči
Tema srečanja bo med drugim Borrellov predlog Ukrajini zagotoviti dolgotrajnejše financiranje za vojaško pomoč in s sredstvi EU omogočiti tudi dobavo sodobnih bojnih letal in raket. V ta namen želi od leta 2024 do konca 2027 letno nameniti pet milijard evrov. Končne odločitve o tem sicer ni pričakovati danes.
Na srečanju naj bi sicer govorili tudi o perspektivi ukrajinskega članstva v EU, potem ko je država junija lani dobila status kandidatke.
