Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes prišel v Dubrovnik na vrh Ukrajina -jugovzhodna Evropa, ki je po vrhu v Atenah in Tirani tretji takšen po vrsti. Tokratnega srečanja so se poleg njega in gostitelja Andreja Plenkovića udeležili premierji Grčije, Bolgarije, Albanije in Severne Makedonije, predsedniki Srbije in Črne Gore, predsednice BiH, Slovenije in Albanije ter zunanji ministri Turčije, Romunije in Moldavije. Na koncu so podpisali dubrovniško resolucijo, ki obsoja rusko agresijo in podpira mirovni načrt Zelenskega, tako da se zavzema za ozemeljsko celovitost Ukrajine, vključno s Krimom, ki si ga je Putinova Rusija priključila leta 2014.
Milanović medtem v Auschwitzu
Večina udeležencev torkovega vrha procesa Brdo-Brioni v Boki Kotorski, torej predsednikov držav Zahodnega Balkana, se je danes preselila čez črnogorsko-hrvaško mejo v Dubrovnik, hrvaški predsednik Zoran Milanović pa je odpotoval v Auschwitz. Danes bo v Krakowu potekalo neformalno rečanje predsednikov petnajstih evropskih držav. A to samo po sebi ne bi onemogočilo njegove udeležbe v Dubrovniku, pač pa ga tja niso niti vabili, da »ne bi pokvaril srečanja« (gre za besede hrvaškega zunanjega ministra).
Vse skupaj je povezani tudi s tem, da Milanović prejšnji teden ni hotel podpisati dokumenta o odhodu hrvaških oficirjev v Natovo misijo v Nemčijo, kjer bi urili ukrajinske vojake. To je storil z argumentom, da noče dovoliti sodelovanja hrvaških oficirjev »pri aktivnostih, ki Hrvaško potiskajo v vojno«. Sicer je res formalno vrhovni poveljnik vojske, a gre bolj za simbolično vlogo, tako da ne bi smel na ta način onemogočati odločitve vlade, ki je zelo jasno zahtevala, da njihovi oficirji ne smejo priti v Ukrajino.
Kijev govori o koncu vojne prihodnje leto
Zelenski je s Plenkovićem potem podpisal sporazum o desetletnem sodelovanju držav, tudi o pomoči po koncu vojne pri razminiranju bojišč, s čimer ima Hrvaška zelo veliko izkušenj. Plenković je po podpisu sporazuma med drugim izjavil, da poskuša Rusija destabilizirati tudi nekatere države jugovzhodne Evrope, tudi s ščuvanjem ene proti drugi. Zelenski pa je omenil svoj »načrt zmage« in dejal, da bi se vojna lahko končala prihodnje leto.
Med gosti v Dubrovniku je poleg Zelenskega veliko pozornosti zbudil predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki ima še naprej prijateljske odnose s Putinovo Rusijo. Menda zdaj v Dubrovniku ni bil ravno dobre volje. Izjavil je, da je še naprej proti sankcijam proti Rusiji, a da podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine. Dejal je tudi, da na njegovo zahtevo v resoluciji sankcije niso omenjene. Nasprotoval pa je Plenkovićevi interpretaciji napadov na Dubrovnik leta 1991.
Orkan posredno preložil srečanje
Prihod v Dubrovniku je del diplomatske ofenzive Zelenskega, ki se bo v petek nadaljevala z obiskom pri papežu Frančišku, vrhunec pa bi morala doseči v soboto v Nemčiji na srečanju 50 držav, ki podpirajo Ukrajino. A ta sestanek, ki bi moral znova potekati v ameriški vojaški bazi Ramstein, so preložili, ker se ga zaradi uničujočega orkana Milton ne bo udeležil ameriški predsednik Joe Biden. Sicer je hotel Zelenski tam predstaviti svoj »načrt zmage«. Srečanje v Ramsteinu, ki so se ga nameravali udeležiti tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in britanski premier Keir Starmer, bi bilo pomembno najprej za to, ker so samo še štirje tedni do ameriških predsedniških volitev, na katerih bi usodo Ukrajine lahko dokončno zapečatila ponovna izvolitev Donalda Trumpa. Poleg tega je že nekaj časa, medtem ko ruska vojska počasi povečuje osvojeno ukrajinsko ozemlje (ki ga je zaenkrat nekako šestina), skoraj vsa pozornost zahodnih držav usmerjena na Bližnji vzhod. Nekateri komentatorji celo trdijo, da je bil za Ukrajino usoden Hamasov pokol 7. oktobra 2023 v Izraelu.
Zelenski še naprej prosi ZDA in druge zahodne zaveznike, naj vendarle dovolijo Ukrajini, da z njihovimi natančnimi in izjemno rušilnimi izstrelki napade ruske vojaške baze. Iz teh namreč vzletajo letala in brezpilotniki, ki uničujejo elektrarne in električno omrežje, zaradi česar bodo Ukrajinci pozimi ostali brez gretja. Tako potrebujejo tudi boljšo protizračno obrambo.
