Tri tedne po začetku ukrajinske ofenzive v regiji Kursk je predsednik Volodimir Zelenski ta vdor na rusko ozemlje utemeljil na videokonferenci. Dejal je, da gre za del »zmagovitega načrta«. Ukrajina bi namreč tako na prihodnjih mirovnih pogajanjih lahko nastopala s položaja moči: »Seveda se bo vojna končala z dialogom, a pred tem dialogom je nujno doseči položaj moči.«
Povedal je, da namerava »zmagoviti načrt« septembra predstaviti v ZDA predsedniku Joeju Bidnu in obema predsedniškima kandidatoma, Kamali Harris in Donaldu Trumpu. Dal je vedeti, da bo uspešnost načrta v veliki meri odvisna od nadaljnje ameriške pomoči (kar tako ali tako velja glede uspešnosti Ukrajine v vojni proti Rusiji). Podrobnosti načrta pa niso znane. Sicer je Zelenski spet prosil Zahod, naj odpravi omejitve, ki jih je postavil Ukrajini za napade z njegovim orožjem globlje na ruskem ozemlju.
Iz Kremlja od začetka ukrajinske ofenzive v regiji Kursk sporočajo, da se nočejo več pogajati z Ukrajino. Putin hoče tudi ustvariti vtis, da mu je malo mar za izgubljenih 1300 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja, ko pa ima v svojih rokah petdesetkrat več ukrajinskega ozemlja. O tem, da Putinu vsaj za zdaj ni do miru – kar ugotavlja tudi Zelenski –, kažejo siloviti nočni napadi ruskih brezpilotnikov in raket na ukrajinske energetske zmogljivosti. Prekinil je tudi tajna pogajanja o prenehanju napadov na energetsko infrastrukturo na obeh straneh. Da bi ga Kijev spet prisilil v ta pogajanja, nadaljuje uničevanje ruskih rafinerij in skladišč nafte, zdaj na primer v regiji Rostov.
Rusija ni premeščala vojakov s fronte v Ukrajini
Pred Zelenskim je govoril načelnik ukrajinskega generalštaba, general Oleksandr Sirski. Povedal je, da osvojenih »1294 kvadratnih kilometrov« ruskega ozemlja in 100 naselij Ukrajina nimajo namena obdržati in da je eden od ciljev tega vdora čez mejo ustaviti rusko napredovanje v vzhodni Ukrajini.
Toda ruska vojska se še naprej počasi približuje strateško pomembnemu mestu Pokrovsk, preko katerega poteka preskrba ukrajinskih vojakov na fronti v vzhodni Ukrajini. Ruska vojska torej ni premeščala svojih vojakov iz bitke za Pokrovsk in jih poslala branit rusko ozemlje.
Veliko je tudi govoric o vdoru ukrajinske vojske še v regijo Belgorod, ki leži južno od regije Kursk. A za zdaj o tem ni dokazov. Se je pa ustavila ukrajinska ofenziva v regiji Kursk. Ukrajinci ne morejo več izkoristiti momenta presenečenja. Tako njihova vojska, ki naj bi na tem osvojenem ozemlju štela okoli 15.000 mož in imela proti sebi 30.000 Rusov, ne bo mogla prodreti še 30 kilometrov do jedrske elektrarne Kursk. Osvojitev te bi bila hud udarec za rusko gospodarstvo, kakršen je bil za ukrajinsko gospodarstvo marca 2022 ruska osvojitev JE Zaporožje, ki že skoraj dve leti ne obratuje. JE Kursk namreč oskrbuje z elektriko polovico južne Rusije.
Polemike o napadu na jedrsko elektrarno Kursk
Napad na JE Kursk, ki stoji ravno na sredi med frontno črto in polmilijonskim mestom Kursk, bi verjetno tudi naletel na neodobravanje Zahoda, saj je v primerjavi z večino drugih nukleark, kot je tudi JE Zaporožje, slabo zaščitena pred zunanjo nevarnostjo. Nima namreč velikega pokrova, ki bi jo varoval pred morebitnimi napadi.
Kot pa je zdaj na kraju samem izjavil direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi, je JE Kursk na dosegu ukrajinskega topništva. A Kijev gotovo ne bo ravnal neodgovorno. Sicer je Putin prejšnji teden Ukrajino obtožil, da je z brezpilotnikom napadla JE Kursk. IAEA je tedaj sporočila, da »naj bi ostanke brezpilotnika našli sto metrov od skladišča uporabljenega goriva v JE«. Pravih dokazov s posnetki ni bilo. A če so jo 22. avgusta z brezpilotnikom res napadli Ukrajinci, potem se zastavlja vprašanje, zakaj je niso že pred vdorom na rusko ozemlje 6. avgusta, saj njihovi brezpilotniki lahko letijo zelo daleč, JE Kursk pa je od meje oddaljena le 60 kilometrov. V sredo na primer je ukrajinski brezpilotnik napadel skladišče nafte v regiji Kirov, ki leži kar 1500 kilometrov od ruske meje z Ukrajino.
