Voditelji osmih držav, ki sodelujejo v procesu Brdo-Brioni, se bodo danes srečali v Tivatu na črnogorski obali. Razpravljali bodo o krepitvi regionalne stabilnosti in sodelovanja, o pospešitvi procesa vključevanja držav jugovzhodne Evrope v Evropsko unijo, o zadrževanju mladih doma z boljšimi priložnostmi in o prilagajanju evropskemu zelenemu načrtu. Tako so napovedali v uradu črnogorskega predsednika Jakova Milatovića, ki bo skupaj s predsednikoma Slovenije in Hrvaške Natašo Pirc Musar in Zoranom Milanovićem gostitelj 13. srečanja skupne slovensko-hrvaške pobude. Ta se je po letu 2010 potrdila kot ključna platforma za dialog na najvišji ravni in za dialog ter razumevanje v jugovzhodni Evropi. Sodelovali bodo tudi voditelji preostalih držav članic procesa – Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije in Srbije.
Sklepna izjava, kot kaže, bo
Nataši Pirc Musar in Zoranu Milanoviću je na lanskem srečanju v Skopju uspelo uveljaviti teme, ki bolj združujejo kot razdvajajo države članice pobude, potem ko na vrhu leta 2022 zaradi polemike o omembi ustave treh narodov v BiH ni bila sprejeta skupna izjava, leto pred tem pa so sprejeli le kompromisno besedilo končne izjave zaradi prepirov med kosovsko predsednico Vjoso Osmani in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. V Tivatu je pričakovati skupno izjavo, ki se bo po napovedih navezovala na lanske sklepe.
Pirc-Musarjeva je pred srečanjem poudarila, da mora Evropska unija zagotoviti, da postane širitveni proces viden in čim bolj otipljiv za prebivalce regije. »Treba je sprejeti ukrepe, ki bodo jasno pokazali, da prinaša strateška odločitev za Evropsko unijo koristi državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam. Hkrati se moramo na doseženi napredek odzvati z zagotovitvijo verodostojnosti širitvenega procesa. Države regije pa morajo ostati na reformni poti, saj je približevanje Evropski uniji proces, ki temelji na izpolnjevanju meril,« so sporočili iz predsedničinega urada.
Predsednik potrdil dvanajst misij, trinajste pa ne
Medtem ko bo Pirc-Musarjeva nadaljevala mednarodne dejavnosti na 3. vrhu Ukrajina-Jugovzhodna Evropa, ki bo jutri v Dubrovniku in ga bo gostil hrvaški premier Andrej Plenković, pa Milanovića tja niso niti povabili. Odnosi med Plenkovićem in Milanovićem so globoko zastrupljeni z njunimi nestrpnimi verbalnimi obračuni in kljubovanjem na vseh frontah, kar ima posledice tudi za hrvaško zunanjo politiko. Nazadnje je bilo tako prejšnji teden, ko bi moral Milanović podpisati soglasje k udeležbi hrvaških vojakov v trinajstih mednarodnih misijah. Dvanajst soglasij je dal, zavrnil pa možnost, da bi do pet hrvaških častnikov sodelovalo v Natovi misiji varnostne pomoči in usposabljanja za Ukrajino (NSATU) v ameriškem vojaškem oporišču Wiesbaden v Nemčiji. Milanović je dejal, da bi sodelovanje škodovalo nacionalnim interesom ter da varuje Hrvaško pred vpletanjem v rusko-ukrajinsko vojno.
Milanović očita Plenkoviću, da sprejema tovrstne odločitve brez posvetovanja s predsednikom države in vrhovnim poveljnikom hrvaške vojske. Plenković je potem jezno sporočil, da Milanović zavaja in ustrahuje javnost z lažmi o porivanju Hrvaške v rusko-ukrajinsko vojno ter da poskuša destabilizirati položaj Hrvaške v Natu. Vlada je od hrvaškega sabora zahtevala, da glasuje o predlaganem sklepu, a je potrebna dvotretjinska večina, ki se zdi nedosegljiva glede na izjave opozicijskih poslancev.
Pirc-Musarjeva z Zelenskim in Plenkovićem
Jutri bodo sprejeli tudi dubrovniško deklaracijo, ki obsoja rusko agresijo ter podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine kot tudi mirovni načrt predsednika Volodimira Zelenskega, ki prihaja v Dubrovnik. Z Zelenskim bo Plenković podpisal sporazum o celovitem sodelovanju Hrvaške z Ukrajino s poudarkom na hrvaških izkušnjah pri pregonu vojnih zločinov, humanitarnem razminiranju ter o splošni podpori Ukrajini, kar bo neke vrste kompenzacija za Milanovićevo nasprotovanje sodelovanju v Natovi misiji NSATU.
Nataša Pirc Musar se bo jutri v Dubrovniku na dvostranskih srečanjih sestala z Zelenskim in s Plenkovićem, so sporočili v njenem kabinetu. Dodali so, da bo Slovenija na vrhu ponovno izrazila podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.
