Medicinske sestre, laboranti, radiološki inženirji, farmacevtski tehniki, vozniki nenujnih reševalnih vozil in drugi člani enega od hrvaških sindikatov v zdravstvu so svoje nezadovoljstvo včeraj začeli izražati s stavko v skoraj 60 zdravstvenih ustanovah. Zahtevajo dvig osnovne plače za vsaj 20 odstotkov in dvig koeficientov.

V uredbi o koeficientih kot kamen spotike vidijo to, da sta poklica medicinsko-laboratorijske dejavnosti in radiološke tehnologije uvrščeni v splošni pojem »zdravstveni delavec« in »zdravstveni delavec z univerzitetno izpbrazbo«. Na tej podlagi so delodajalci lahko koeficiente dodeljevali po lastni izbiri in se je dogajalo, da imajo znotraj iste ustavnove zaposleni, ki opravljajo ista dela pod enakimi delovnimi pogoji, različne koeficiente. Ukinili so jim dodatke za posebne pogoje dela, čeprav delajo v conah ionizirajočega sevanja in skrbijo za bolnike, ki so na citostatski terapiji.

Ko gre za plače, trenutna osnovna plača voznika rešilca znaša 947 evrov, s predlaganim zvišanjem bi dobili oko 180 evrov več. Če temu prištejejo vse dodatke in nadure, so plače okoli 1300 evrov, kot je tudi povprečana plača za medicinske sestre s srednjošolsko izobrazbo, medtem ko magistre sestrinstva lahko zaslužijo tudi okoli 1900 evrov mesečno. Zdravniki specialisti z vsemi dodatki in nadurami lahko mesečno dosežejo 3500 evrov plače neto, zdravniki brez specalizacije okoli 1000 evrov manj. Za primerjavo, povprečna plača saborskih poslancev znaša najmanj 4000 evrov.

Brez večjih težav, zaenkrat

Kot so sporočile hrvaške bolnišnice in zdravstveni domovi, prvi dan zaradi stvake članov sindikata niso imeli večjih težav pri zagotavljanju zdravstvenih storitev. Trdijo, da so bile manjše zamude v laboratorijih in v radioloških ambulantah. Gre sicer za manjši zdravstveni sindikat Skupaj (Zajedno), ki združuje okoli 4000 od 74.000 zaposelnih v zdravstvu. Stavke naj bi se, po podatkih ministrstva za zdravstvo, udeležilo okoli 600 delavcev.

Na ministrstvu so prepričani, da stavka ni rešitev ter vabijo na pogovore. Znova izpostavljajo, da so zvišali plače vsem zaposlenim v javnem zdravstvenem sistemu, povprečno so plače višje za 11 odstotkov, v razponu od šest do 36 odstotkov.

Vodja Oddelka za medicinsko-laboratorijsko diagnostiko v Sindikatu Petra Medač Čorak je dejala, da v pogajanjih z ministrstvom nikoli niso dobili jasnih odgovorov ter da na ministrstvu niso nič storili ker so igrali na karto empatijo delavcev do bolnikov. Obenem se, kot pravi, soočajo z velikimi pritiski ker vodstva bolnišnic grozijo njihovim članom z odpuščanji, menjavami delovnih mest, odstavitvami in podobno.

Beg belih halj

Čeprav zdravstvene oblasti trdijo, da stavka ne bo povzročila večjih težav, glede na stanje v hrvaških bolnišicah že en sam dan stavke lahko povzroči preglavice mnogim, še posebej na radiologiji. Čakalne dobe so že dramatične, ker se v nekaterih zagrebških bolnišnicah na ultrazvok prsi čaka več kot eno leto, na magnetno resonanco pa osem mesecev.

Opozicija predvideva, da bo vlada znova namenila milijone evrov za reševanje čakalnih dob zasebnim klinikam, med katerimi je tudi tista neodvisnega predsedniškega kandidata, ki ga podpira HDZ, Dragana Primorca. Trdijo, da so tudi lastnik nekaterih drugih večjih zasebnih klinik, v katerih se prepošiljajo bolniki in preliva javni denar, tesno povezani z vladajočo stranko. Za četrtek je sicer apovedan začetek pogajanj o sklenitvi kolektivne pogodbe za dejavnosti zdravstva in zdravstvenega zavarovanja.

Medtem pa se nadaljuje eksodus zdravstvenih delavcev s Hrvaške. V preteklem desetletju je odšlo več kot 1200 zdravnikov, največ lani 158, je pokazala sociološka raziskava objavljena v časopisu Migracije i etničke teme. x