Združene države so v četrtek podprle venezuelsko opozicijo in njenega kandidata na nedavnih predsedniških volitvah Edmunda Gonzaleza priznale za zmagovalca. Uradno je sicer slavil aktualni predsednik Nicolas Maduro, toda opozicija trdi, da so izidi ponarejeni in da ima dokaze o svoji zmagi.
»Glede na močne dokaze je Združenim državam in, najpomembneje, venezuelskemu ljudstvu jasno, da je Edmundo Gonzalez Urrutia na predsedniških volitvah 28. julija dobil največ glasov,« je dejal zunanji minister Antony Blinken. Ni sicer dejal, da ga ZDA s tem priznavajo za predsednika države, kot so storile leta 2019 s Juanom Guaidojem, ki se je za predsednika razglasil po očitkih o Madurovi nepošteni zmagi, kasneje pa so ZDA priznanje umaknile, enako kot EU. Je pa Blinken dejal, da je »zdaj čas, da se venezuelske stranke začno pogovarjati o spoštljivem in mirnem prehodu, v skladu z volilno zakonodajo in željami venezuelskega ljudstva«. Kakšni bodo nadaljnji koraki, tudi v ZDA še premlevajo.
Pozivi k aretaciji vodij opozicije
Spor o rezultatih volitev preteklo nedeljo je sprožil proteste po vsej državi, izbruhnilo je tudi nasilje, umrlo je najmanj enajst ljudi. Zaradi protestov so bile zaprte trgovine, moten je bil javni prevoz. Policija je aretirala 12.000 ljudi, še tisoč jih iščejo, je dejal Maduro.
Maduro in drugi na oblasti, tudi predsednik skupščine Jorge Rodriguez, za proteste in nasilje obtožujejo voditeljico opozicije Mario Corino Machado in Gonzaleza ter pozivajo k njuni aretaciji. Machadova je sporočila, da se skriva na tajni lokaciji in da boji za življenje. Sodišče pravi, da naloga za njuno aretacijo ni. Machadova bi sicer morala biti predsedniška kandidatka združene opozicije, vendar ji je sodišče kandidaturo prepovedalo zaradi domnevne vpletenosti v korupcijo. Ankete so kazale, da bi zlahka premagala Madura. A enako so kasneje napovedovale Gonzalezu, ki jo je nasledil kot kandidat opozicije.
Kaj bo s šesterico na argentinskem veleposlaništvu?
Opozicija trdi, da je že na podlagi delnih rezultatov jasna gladka zmaga Gonzaleza, državna volilna komisija pa je tudi uradno potrdila svoje rezultate, po katerih je Maduro dobil 51 odstotkov glasov. Gonzalez pa 44 odstotkov. Vlada sicer trdi, da je bila volilna komisija tarča spletnega napada, domnevno iz Severne Makedonije, zato njena spletna stran ne dela. Maduro pa pravi, da je pripravljen predstaviti uradne izide.
K temu so znova pozvale Brazilija, Mehika in Kolumbija. Predsedniki teh držav imajo relativno dobre odnose z Madurom in so zavzeli bolj nevtralno držo. Bolj kritični do Madura so v več drugih latinskoameriških državah, zaradi česar je Venezuela izgnala diplomatske predstavnike Argentine, Čila, Kostarike, Paname, Dominikanske republike in Urugvaja. Pa tudi Peruja, ki je Gonzaleza priznal za novoizvoljenega predsednika in potem izgnal venezuelske diplomate.
Vodenje veleposlaništev Argentine in Peruja v Caracasu bo prevzela Brazilija, s tem pa tudi usodo šestih članov venezuelske opozicije, ki so se marca zatekli na argentinsko ambasado, ko so oblasti zanje izdale zaporne naloge. Argentina jim je podelila azil, Venezuela pa jim ne dovoli zapustiti države. Po volitvah so v državi sicer prijeli več članov opozicije, tudi nacionalnega koordinatorja stranke Ljudska volja Freddyja Superlana.
