Čeprav so odnosi med ZDA in Iranom na ledišču po prekinjenih pogajanjih o iranskem jedrskem programu, so stiki s pomočjo posrednikov med državama vendarle prinesli prvi dogovor, ki je pogajanja o jedrskem sporazumu bremenil s temami, ki niso povezane z ravnjo obogatenega urana ali zmožnostjo Irana, da proizvede jedrsko orožje. Šlo je za vprašanje ameriških ujetnikov v iranskih zaporih. Po mesecih tajnih pogajanj sta se sedaj Washington in Teheran dogovorila o izmenjavi zapornikov in tudi sprostitvi šestih milijard dolarjev zadržanih iranskih sredstev v Južni Koreji.
Sankcije ostajajo
Podrobnosti dogovora niso jasne. Strani pa naj bi se s pomočjo posredništva Katarja, Združenih arabskih emiratov, Švice in Iraka neposredno dogovorili o izmenjavi ujetnikov. Prva faza je sedaj bila izvedena v Iranu, kjer so štiri zapornike iz zloglasnega zapora Evin na obronkih Teherana izpustili v hišni pripor. Štirje ujetniki z ameriško-iranskim dvojnim državljanstvom, ki po ocenah Bele hiše sploh ne bi smeli biti priprti, so sedaj v povsem drugačnih okoliščinah pripora.
Končni cilj dogovora je, da bodo poslovneža Siamak Namazi (51 let) in Emad Shargi (58 let), okoljevarstvenik Morad Tahbaz (67 let) ter še dva pripornika (njuni imeni niso hoteli sporočiti) slednjič spet prišli v ZDA. Namazi je v priporu zaradi »stikov s tujo državo« že osem let, Shargi in Tahbaz, ki sta bila obsojena na desetletne zaporne kazni zaradi vohunstva oziroma delovanja proti iranskim nacionalnim interesom, pa pet let. Washington bo moral zagotoviti, da bo v Južni Koreji sproščenih zadržanih šest milijard dolarjev sredstev Irana, ki pa jih bo ta smel po prenosu na račun v Katarju porabiti zgolj za nakup humanitarnih dobrin.
Ameriški zunanji minister Antony Blinken je poudaril, da zaradi dogovora ZDA ne spreminjajo svoje politike glede sankcij proti Iranu. Vendarle pa zaradi tega dogovora o izplačilu dela zadržanih sredstev – sporazum predvideva še izpustitev nekaterih iranskih zapornikov iz ameriških zaporov (katerih, za zdaj ni jasno) – že prihaja do nejevolje republikancev v ZDA.
Nadaljevanje zakulisnih pogajanj
Čeprav je pred Iranom in ZDA še kompleksen postopek izpustitve zapornikov, njegov izid pa je zaradi širših političnih dogajanj negotov, se postavlja vprašanje, ali bi ta dogovor lahko pripeljal do obnovitve pogajanj o iranskem jedrskem dogovoru, ki so po začeti vojni v Ukrajini zamrznjena. Predstavniki ZDA in Irana so se sicer v tajnosti sestali že v Omanu maja letos. Na teh posrednih pogovorih prek predstavnikov Omana je po znanih podatkih iz ameriške administracije in izraelske vlade beseda tekla o možnostih obnovitve jedrskih pogajanj, ZDA pa so Iranu izrazile tudi zahteve o nujnosti zmanjšanja delovanja proiranskih milic v regiji ter napovedale odvračalne ukrepe. Ali so prav ti pogovori iranskega jedrskega pogajalca Alija Bagherija Kana in bližnjevzhodnega koordinatorja v Beli hiši Bretta McGurka, na katerih naj bi Oman predstavil zamisli, kako obnoviti jedrska pogajanja med državama, botrovali dogovoru o izmenjavi ujetnikov, ni znano.
Vprašanja izpustitve zapornikov so se sicer že pojavljala v jedrskih pogajanjih. Ameriški mediji so pred časom poročali, da Bidnova administracija še naprej vztraja pri zahtevi, da Iran ne sme bogatiti urana čez 60-odstotno mejo čistosti. Po nekaterih informacijah iz ameriške administracije naj bi v Washingtonu še vedno obstajala želja, da se čim prej ponovno pristopi k pogajanjem za obnovitev jedrskega dogovora. Toda po drugi strani je tudi vprašljivo, kakšna bi bila usoda morebitnega dogovora v predvolilnem obdobju v ZDA, kjer bi ga moral potrditi kongres.
